Udeleženci okrogle mize z moderatorko Udeleženci okrogle mize z moderatorko 

Pri papežu žirija za Zayedovo nagrado. Sandri: iščemo konkretne primere bratstva

Sveti oče je v ponedeljek, 18. decembra 2023, v avdienco sprejel žirijo za podelitev Zayedove nagrade 2024. Priznanje podeljujejo od leta 2019, ko sta papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja Ahmed Al-Tayyeb v Abu Dhabiju podpisala Dokument o človeškem bratstvu.

Vatican News

Srečanju je sledila okrogla miza, ki je potekala na sedežu Dikasterija za komunikacijo, na njej pa so sodelovali člani žirije. Ti so prišli v Vatikan, da bi pregledali predloge za nagrado, ki bo podeljena 4. februarja prihodnje leto, ob peti obletnici podpisa omenjenega dokumenta. Isti dan obhajamo tudi mednarodni dan človeškega bratstva, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila decembra 2020.

Člani žirije: egiptovski sodnik Mohammed Abdelsalam

Po besedah egiptovskega sodnika Mohammeda Abdelsalama, ki je generalni tajnik žirije, sta Dokument o človeškem bratstvu in Zayedova nagrada ustvarila »novo stanje duha in svetovno gibanje na področju dialoga, bratstva in sodelovanja med različnimi verstvi in kulturami«. Nagrada postaja vedno bolj uveljavljena in znana, o čemer priča tudi dejstvo, da je število nominacij vsako leto večje: leta 2019 jih je bilo 40, letos pa že več kot sto.

Nekdanja indonezijska predsednica Megavati Sukarnoputri

Žirijo sestavljajo strokovnjaki s področja vzpostavljanja miru in sožitja. Med njimi je Megavati Sukarnoputri, ki je bila med letoma 2001 in 2004 predsednica Indonezije. Bila je prva ženska na tem položaju ter prva ženska na čelu sodobne muslimanske države. Leta 2004 se je uvrstila na osmo mesto na seznamu 100 najvplivnejših žensk na svetu revije Forbes. Sukarnoputri se je s papežem pogovarjala o vprašanju globalnega segrevanja in pomenu dostopa do boljše izobrazbe za mlajše generacije, zlasti za ženske, ki morajo imeti enake možnosti kot njihovi moški vrstniki.

Nekdanja bolgarska premierka Irina Bokova

Druga članica žirije je Irina Bokova, nekdanja predsednica bolgarske vlade, prva ženska in prva predstavnica iz jugovzhodne Evrope, ki je bila dva mandata na položaju generalne direktorice Unesca. Od leta 2020 je prav tako članica Visokega odbora za človeško bratstvo, ki je bil ustanovljen z namenom širjenja in uresničevanja dokumenta iz Abu Dhabija. Ob tej priložnosti je dejala, da bi bilo potrebno ta Dokument »obravnavati kot temeljni etični dokument našega časa, v katerem lahko mladi najdejo odgovore in ki je v skladu s četrto točko ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki zadeva področje izobraževanja«. Po včerajšnji avdienci s papežem Frančiškom ga je označila za »velikega humanista« ter spomnila na to, kar je dejal o vzgoji in izobraževanju med njunim prvim srečanjem: po njegovih besedah gre za »gramatiko dialoga«, katerega temelji so radovednost, poslušanje in spoštovanje«.

Rabin Abraham Cooper

Med srečanjem na Dikasteriju za komunikacijo je nato spregovoril rabin Abraham Cooper, predsednik Komisije ZDA za mednarodno versko svobodo, ki spremlja kršitve verske svobode v 28 državah po svetu. Cooper je tudi prodekan in direktor svetovne organizacije Center Simon Wiesenthal, ki je vodilna judovska organizacija za človekove pravice. Papeža je označil za »gorečega človeka z veliko željo po miru, ki ljudi in narode spodbuja, da bi delali dobro«. Rabin je prav tako poudaril, da moramo mlade generacije »naučiti, da življenje pomeni sprejemati odločitve in odgovornosti«. Ob tem pa je spomnil, da moramo z njimi komunicirati tudi prek družbenih medijev, ki predstavljajo »mostove, s katerimi lahko pridemo do mladih«.

COP28 in Visoki odbor za človeško bratstvo

Sodnik Abdelsalam je na spodbudo moderatorke okrogle mize v nadaljevanju spregovoril o podnebnih spremembah, ki jih je opredelil kot »izziv za človeštvo«, zaradi česar je Visoki odbor za človeško bratstvo pred konferenco COP28 v Dubaju organiziral srečanje verskih voditeljev. Po njegovih besedah gre za izziv, ki zadeva »načela sobivanja ter življenja v miru in harmoniji, saj podnebne spremembe ogrožajo življenja ljudi«. Ob tem je citiral velikega imama Al-Tayyeba, ko je opozoril, da »če se bo to izkoriščanje nadaljevalo, ne bomo imeli več okolja za prihodnje generacije«.

Kardinal Sandri: papeževo povabilo k nadaljevanju dialoga

Predstavnik Svetega sedeža v žiriji za Zayedovo nagrado pa je kardinal Sandri, upokojeni prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve, ki je diplomatsko službo opravljal na Madagaskarju, v Združenih državah Amerike kot papežev predstavnik pri Organizaciji ameriških držav, v Venezueli in Mehiki. Poudaril je, da je bil v Abu Dhabiju, kjer je bil tudi sam navzoč, podpisan preroški dokument, »ki je odprl novo pot razumevanja in dialoga«. Po njegovih besedah je dialog »edina pot za izgradnjo boljšega sveta«, k čemur je med včerajšnjo avdienco povabil tudi papež Frančišek.

Konkretni načini življenja zgled za mlade

Za Vatican News pa je kardinal Sandri ob koncu okrogle mize med drugim spregovoril o letošnjih nominirancih za Zayedovo nagrado. Teh je veliko, kar je dokaz, da se po vsem svetu »izvajajo številne čudovite pobude v prizadevanju, da bi se človeštvo rešilo bolezni, revščine in poniževanja oseb zaradi trgovine z ljudmi«. Po kardinalovih besedah komisija želi med nominiranci najti konkretne načine življenja, da bi lahko novim generacijam povedali, naj posnemajo te ljudi in organizacije, »če želijo živeti življenje, ki ima smisel, ki ni prazno in brez upanja«.

Torek, 19. december 2023, 13:42