Dvesto let od smrti kard. Ercola Consalvija, izjemnega diplomata in politika 19. stoletja
Andreja Červek – Vatikan
Kardinal Ercole Consalvi je bil dvakratni državni tajnik papeža Pija VII., in sicer od leta 1800 do 1806 in od leta 1814 do 1823. Rodil 8. junija 1757 v Rimu. Papež Pij VII. ga je marca 1800 najprej imenoval za podtajnika, avgusta istega leta pa za svojega državnega tajnika. Tako se je začela Consalvijeva »pomembna in večplastna politična pot, ki se je v času velikih institucionalnih, ideoloških in gospodarskih pretresov razširila na obsežno mednarodno področje«, od Francije, Anglije in Avstrije do Amerike, je dejal p. Marek Andrzej Inglot med predstavitvijo simpozija, ki je potekala na Tiskovnem uradu Svetega sedeža. Za Consalvijevo cerkveno in diplomatsko delo je bila značilna visoka politična raven in tudi njegove redke strateške spretnostmi, zaradi česar je postal primer in zgled izjemnega državnega tajnika, ki je sposoben braniti cerkveni nauk in se prilagajati nepredvidljivim razmeram časa.
In tej pomembni diplomatski in politični vlogi kardinala Ercola Consalvija v življenju katoliške Cerkve v 19. stoletju in pečatu, ki ga je pustil v širšem družbeno-političnem kontekstu takratnega časa, bo posvečen mednarodni simpozij, ki bo potekal 22. in 23. januarja 2024. Organizirata ga oddelek državnega tajništva za odnose z državami in papeški odbor zgodovinskih znanosti, v sodelovanju z Vatikanskimi muzeji. Pomemben prispevek so dala tudi veleposlaništva Francije, Avstrije in Italije pri Svetem sedežu.
Dvodnevni simpozij je sestavljen iz štirih sklopov, ki naj bi predstavili širino in dinamičnost dela kardinala Consalvija, pri tem pa upoštevali pomembne cerkvene in državniške razsežnosti ter tudi vplive na področju umetnosti.
Petnajst predavateljev petih različnih narodnosti bo spregovorilo o temah, povezanih tako s Consalvijevo osebnostjo in njegovim diplomatskim delovanjem kot z različnimi cerkvenimi, političnimi in ideološkimi konteksti, v katerih je bil poklican, da zaščiti, okrepi in ohrani cerkveno svobodo in univerzalno službo rimskega papeža, ki sta zaradi težkih in zahtevnih političnih razmer tistega časa začeli pešati in izgubljati na pomenu. Beseda bo tekla o njegovem osebnem življenju, načinu vodenja papeške države, njegovi večstranski politiki v Napoleonovi Evropi in odnosu do Dunaja, Londona in Sankt Peterburga, ter prav tako o zaščiti kulturne dediščine.
Kardinal Consalvi, neutrudni služabnik Cerkve in papeža, je umrl 24. januarja 1824 v Rimu.
