Išči

Pogled na Jeruzalem Pogled na Jeruzalem  (Neno Kuzina)

Nabirka za Sveto deželo 2024: Pomagajmo, da bodo začutili solidarno srce Cerkve

Na veliki petek, 29. marca 2024, bo potekala nabirka za Sveto deželo. Verniki po vsem svetu smo povabljeni, da velikodušno podpremo kristjane, ki živijo na svetih krajih in se danes spoprijemajo z izredno težkimi življenjskimi razmerami. Nabirka leta 2023 je znašala dobrih šest milijonov in pol evrov.

Andreja Červek – Vatikan

Kardinal Claudio Gugerotti, prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve, kristjane po vsem svetu poziva, naj tudi letos pomagajo kristjanom v Sveti deželi, da bodo začutili »solidarno srce Cerkve«. »Pomagajte nam, da jim bomo pomagali!« zaprosi in se že v naprej zahvaljuje »v imenu vseh, ki jočejo in umirajo zaradi norosti vojne«, še posebej »v imenu tistih, ki so izgubili otroke ali pa jih vidijo grozljivo pohabljene«.

Pismo začne z besedami iz Psalma 122: »Naše noge so se ustavile ob tvojih vratih, Jeruzalem.« Kar pa danes ni mogoče, dodaja Gugerotti, saj mnogi romarji ne morejo obiskati krajev Svete dežele, medtem ko »njeni prebivalci še naprej trpijo in umirajo«. »Po vsem svetu odmeva bobnenje orožja, ki prinaša smrt. Premirja pa ni

  na vidiku. Videli smo in vidimo oborožene ljudi, ki prelivajo kri in ubijajo življenje.« Poudari, da papež Frančišek nenehno izraža svojo bližino vsem, ki trpijo zaradi vojne v Sveti deželi, ter »vse ljudi dobre volje poziva, naj si prizadevajo za mir in spoštujejo svetost vsake človeške osebe«.

»Romanje v Jeruzalem ima tako dolgo zgodovino kot samo krščanstvo, in to ne samo za katoličane. To je danes mogoče zaradi velikodušnega dela frančiškanov Kustodije Svete dežele in vzhodnih Cerkva, ki so tam prisotne. Posvečajo se vzdrževanju in ohranjanju svetišč, ki so znamenja Jezusovih korakov in dejanj, so materialni dokazi o Bogu, ki je postal materija, da bi nas rešil. Zaradi njihove predanosti se na teh krajih še naprej neutrudno moli za ves svet,« beremo v pismu.

Prefekt dikasterija spomni, da je Cerkev od vsega začetka gojila solidarnost do Cerkve v Jeruzalemu. V poznem srednjem veku in moderni dobi so papeži večkrat podprli in tudi pravno uredili nabirko za svete kraje. Na zadnje je bila preoblikovana s strani papeža Pavla VI. leta 1974 z apostolsko spodbudo Nobis in Animo. Tudi papež Frančišek je pogosto poudaril pomembnost te cerkvene geste.

Kristjani v Sveti deželi danes živijo in delajo sredi mnogih tragedij in težav, ki jih je pogosto povzročil egoizem mogočnežev tega sveta. Mnogi med njimi zapuščajo kraje, kjer so njihovi očetje in matere molili in pričevali evangelij. Zapustijo vse in zbežijo, saj ne vidijo več upanja.

Kardinal Gugerotti zapiše, da se kristjani v Iraku, Siriji, Libanonu in mnogih drugih državah obračajo na nas in


 nas prosijo za pomoč. »Jaz pa se obračam na vas, da bi slišali njihov krik in bi sveti oče lahko podprl krajevne Cerkve, da bi našle nove poti, priložnosti za bivališča, delo, šolanje in izobraževanje, da bi ostali in se ne bi porazgubili v neznanem svetu Zahoda, ki je tako drugačen od njihovega načina občutenja in načinov pričevanja vere. Če bodo v Jeruzalemu in Palestini zapustili svoje male trgovine, namenjene romarjem, ki tja več ne prihajajo, bo Vzhod za vedno izgubil del svoje duše.«

Leta 2023 bilo z nabirko zbranih dobrih šest milijonov in pol evrov

Nabirka za Sveto deželo je znamenje trdne vezi med vsemi kristjani po svetu in svetimi kraji. Vsako leto poteka na veliki petek in je glavni finančni vir za podporo življenja na svetih krajih, obenem pa tudi način, kako Cerkev konkretno pomaga cerkvenim skupnostim na Bližnjem vzhodu. Lansko leto (2023) je z nabirko bilo zbranih 6.571.893,96 EUR.

Običajno 65 odstotkov nabirke gre za Kustodijo Svete dežele, ostalih 35 odstotkov pa Kongregaciji za vzhodne Cerkve, ki denar porabi za formacijo semeniščnikov, podporo klera, vlaganje v šolske dejavnosti, kulturno formacijo in podporo različnih cerkvenih stvarnosti na Bližnjem vzhodu. Frančiškanska Kustodija Svete dežele s pomočjo nabirke lahko opravlja in nadaljuje pomembno poslanstvo, h kateremu je poklicana: varovati svete kraje, ki so kamni spomina, in pomagati ohranjati navzočnost kristjanov, ki so živi kamni Svete dežele, in sicer s pomočjo pri vzdrževanju pastoralnih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih in socialnih struktur. S pomočjo nabirke se pomaga v Jeruzalemu, Palestini, Izraelu, Jordaniji, na Cipru, v Siriji, Libanonu, Egiptu, Etiopiji, Eritreji, Turčiji, Iranu in Iraku.

Izbruh vojne v Gazi po dogodkih 7. oktobra 2023 je ohromil Sveto deželo. Zaradi pomanjkanja romarjev in turistov se je več tisoč družin znašlo v težavah. Dikasterij za vzhodne Cerkve spremlja razvoj razmer in zagotavlja svojo bližino prek apostolske delegacije v Jeruzalemu, latinskega patriarhata in Kustodije Svete dežele. V poročilu dikasterija piše, da sveti oče namerava v Gazi ali na Zahodnem bregu izvesti projekt s humanitarnimi nameni, ki bi prebivalstvu pomagal ponovno zaživeti dostojnejše življenje in ki bi po koncu vojne ustvaril možnosti za zaposlitev. Ta projekt bi lahko uresničili z darovi vernikov, ki po vsem svetu sodelujejo pri nabirki za Sveto deželo.

Zvonik bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu
Zvonik bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu
Sobota, 9. marec 2024, 13:21