Pismo kardinala Parolina ob 100. »dnevu Katoliške univerze«
Kardinal Pietro Parolin
Pismo kardinala državnega tajnika predsedniku Inštituta za visoke študije »Giuseppe Toniolo« ob 100. »dnevu Katoliške univerze«
Njegovi prečastiti ekscelenci
msgr. MARIU DELPINIJU
milanskemu nadškofu
predsedniku Inštituta »G. Toniolo« za visoke študije
Vatikan, 9. aprila 2024
Prečastita ekscelenca, obstajajo kraji, kjer se zdi, da prihodnost prihaja prej. Eden teh je univerzitetni svet, ker se v njem pripravljajo jutrišnji strokovnjaki in razvijajo raziskave, iz katerih izhajajo pogosto najbolj odločilne inovacije za napredek človeške družine. Danes se na prihodnost osredotočajo pomembna pričakovanja, istočasno pa se zdi, da se zbirajo grozeči oblaki; in mladi znotraj akademskega okolja s posebno intenzivnostjo zaznavajo in živijo to napetost. V ta scenarij se umešča tudi tema, izbrana za obhajanja 100. nacionalnega dneva Katoliške univerze Sacro Cuore: »Vprašanje prihodnosti. Mladi med razočaranjem in željo.«
Na takšnem obzorju ne moremo ostati ujetniki preteklosti in se ne naivno in v naglici projicirati v prihodnost. Moramo pa gojiti zavedanje, da se vse odigrava v sedanjosti, ker ne bo prave prihodnosti, če ne bomo do konca živeli sedanjost. Papež Frančišek je večkrat spomnil, da ne moremo nagovarjati mladih, če nanje mislimo samo v povezavi s prihodnostjo, ker oni predvsem predstavljajo sedanjost. »Vi, mladi, se morate boriti za svoj prostor danes, kajti življenje je danes – je dejal med SDM v Panami. Nihče ti ne more obljubljati jutrišnjega dne: tvoje življenje je danes, danes moraš stopiti v igro, tvoj prostor je danes. […] Vi, dragi mladi, niste prihodnost […] vi ste sedanjost!« (Homilija, 27. januarja 2019).
Nujnost, da mladim nudijo najboljše pogoje za gradnjo prihodnosti, začenši iz sedanjosti, so v polnosti čutili ustanovitelji Katoliške univerze, ki so okoli nastajajoče univerze želeli vzbuditi pozornost celotne cerkvene skupnosti in od papeža Pija XI. dobiti ustanovitev posebnega nacionalnega dneva. Papež je ta predlog tako upošteval, da je podporo temu projektu imel za poklon za dar lastni osebi: »Nobenega dvoma ni, da v tem Univerzitetnem dnevu, ki ga obhajamo po celotni Italiji, od največjih središč do najmanjših krajev, s takšno inteligenco dobrote in s tolikšno velikodušnostjo, vidimo drugi papeški dan, tako neposredno odgovarja na eno naših najbolj živih želja« (Govor rimskim prijateljem Katoliške univerze Sacro Cuore, 1. junija 1924).
Stoletje pozneje lahko razumemo razloge za tako močno vez in tako velika pričakovanja, ki so jih gojili do Katoliške univerze. Idejna in materialna naložba je bila tolikšna, da je univerza, ko je šele delala prve korake, zaradi široke mobilizacije in občudovanja vrednega zbiranja sredstev, že prejela – kar je izjemno dejstvo – civilno priznanje Viktorja Emanuela III. (prim. Regio Decreto, 2. oktobra 1924, št. 1661). Danes, ko je »la Cattolica« med najpomembnejšimi in uglednimi univerzami v državi in prevzema vse pomembnejšo vlogo na mednarodni ravni, lahko vidimo, kako rodoviten in daljnoviden je bil uvid ustanoviteljev, predvsem p. Agostina Gemellija in blažene Armide Barelli, ki ju je z veliko odločnostjo podpiral papež.
Gemellijeva vizija prihodnosti je bila tako široka, da je medtem, ko je oblikoval milanski inštitut, začel obsežno razvejano povezovalno delo za oživitev mednarodne mreže katoliških univerz. Predvsem njemu namreč dolgujemo obstoj Mednarodne zveze katoliških univerz (Federazione Internazionale delle Università Cattoliche - FIUC). Ko je sveti oče ob praznovanju stoletnice sprejel združenje, je poudaril, kako pomembno je opravljeno delo in kako aktualen je prispevek za današnje poslanstvo Cerkve. Potem ko je opozoril na potencial okoli dva tisoč katoliških univerz, ki so raztresene po svetu, tudi glede pospeševanja miru in celostnega razvoja, je namreč izpostavil posebnost izobraževalnega projekta: »Na univerzi mora utripati večja zavzetost, videti moramo skupno iskanje resnice, obzorje smisla, in vse živeti v skupnosti znanja, kjer se velikodušnosti ljubezni tako rekoč lahko dotaknemo« (Govor FIUC, 19. januarja 2024).
Letos obhajamo še drugo pomembno obletnico za svet mladih in univerz. Ravno 14. aprila bo minilo 40 let od prvega velikega srečanja mladih, ki je bilo organizirano v okviru Svetega leta odrešenja, in je postalo poganjek, iz katerega so vzcveteli Svetovni dnevi mladih. Ob tej priložnosti je sv. Janez Pavel II. mladim izročil križ s poslanstvom, naj ga nesejo v svet kot znamenje, da je odrešenje v umrlem in vstalem Jezusu. V zvezi s tem je papež Frančišek pred nedavnim spomnil mlade: »Samo na ta način, v luči njegove prisotnosti, bo spomin na preteklost rodoviten in boste imeli pogum živeti sedanjost in se z upanjem soočiti s prihodnostjo […] da boste tudi sami postali graditelji jutrišnjega dne, 'tvorci' prihodnost« (Sporočilo mladim za V. obletnico Apostolske spodbude Christus vivit, 25. marca 2024).
Povezava med SDM in univerzitetno pastoralo je postopoma postajala vedno tesnejša vse do lizbonskega dogodka lansko leto, ko je sveti oče namenil posebno srečanje univerzitetnemu svetu in začrtal nekakšen »manifest« poslanstva katoliških univerz v našem času. Prav zaradi tega, ker mladim ni mogoče ukrasti prihodnosti, jih je povabil, naj z velikim pogumom vlagajo v sedanjost, da bodo odgovorili na zdrav nemir, ki prebiva v njihovih mislih in srcih: »Poklicani smo k nečemu več, k vzletu, brez katerega ni poleta. Ne vznemirjajmo se torej, če smo sami v sebi žejni, nemirni, nepopolni, željni smisla in prihodnosti, com saudade do futuro!« (Nagovor na Portugalski univerzi, 3. avgusta 2023).
Ko nas papež Frančišek opogumlja, naj goreče objamemo ta polet dobrega, ki je podobno zaupnemu in tihemu sejanju danes, ki omogoča obilno žetev jutri, deli naklonjenost in upanje Pija XI. do univerze in ceni njeno prisotnost, zavzetost in razvoj, ter ponovi svojo bližino in svoje očetovsko spremstvo, in iz srca podeljuje poseben apostolski blagoslov vaši ekscelenci, Velikemu rektorju, Generalnemu cerkvenemu asistentu, članom Inštituta Toniolo, cenjenim profesorjem, tehnično-administrativnemu osebju in vsem študentom, ter prosi, da bi se ga spominjali v molitvi.
Ko združujem prisrčne izraze dobrih želja in iskrene čestitke za dosežene ugledne cilje, izkoriščam priložnost, da potrdim občutke odličnega spoštovanja.
Vaši spoštovani ekscelenci
vdan v Gospodu
Pietro kard. Parolin
Državni tajnik
