Nova pravila o domnevnih nadnaravnih pojavih
VATICAN NEWS
Posodobljena so pravila za razločevanje domnevnih nadnaravnih pojavov: to določa novi dokument Dikasterija za nauk vere, ki je bil objavljen 17. maja in bo stopil v nedeljo v nedeljo, 19. maja, na praznik binkošti. Pred samim besedilom je podrobna predstavitev kardinala prefekta Víctorja Manuela Fernándeza, ki ji sledi uvod z določitvijo šestih možnih zaključkov. Najhitrejše se bo moč izreči glede ljudske pobožnosti in cerkvena avtoriteta praviloma ne bo več vključena v uradno opredelitev nadnaravnosti nekega pojava, ki bi lahko zahteval veliko časa za poglobljeno preučevanje. Drugo novost predstavlja bolj izrecna vključenost Dikasterija za nauk vere, ki bo moral potrditi škofovo končno odločitev in bo imel pravico v katerem koli trenutku poseči motu proprio. V številnih primerih zadnjih desetletij, o katerih so se izrekli posamezni škofje, je bil vključen nekdanji Sveti Oficij, vendar je njegov poseg skoraj vedno ostal v ozadju in se je zahtevalo, da se ga ne objavi. Izrecno vpletenost Dikasterija je spodbudila tudi težava pri omejevanju na krajevno raven tistih pojavov, ki v nekaterih primerih dosegajo narodne in celo svetovne razsežnosti, »zaradi česar ima odločitev, ki se nanaša na eno škofijo, posledice tudi drugod.«
Razlogi za nova pravila
Izvor dokumenta so dolge izkušnje zadnjega stoletja s primeri, ko je krajevni škof (ali škofje nekega področja) zelo hitro razglasil nadnaravnost, potem pa se je Sveti Oficij izrazil drugače. Ali pa primeri, v katerih se je neki škof izrazil na en način, njegov naslednik pa na nasprotnega (o istem pojavu). Potem so tukaj še dolgi časi, ki so potrebni za presojo vseh elementov, da bi prišli do odločitve o nadnaravnosti ali ne nadnaravnosti pojavov. Ti časi so včasih v nasprotju z nujnostjo dajanja pastoralnih odgovorov v dobro vernikov. Dikasterij je zato leta 2019 začel pregledovati pravila in prišli smo do sedanjega besedila, ki ga je papež potrdil 4. maja letos. Popolnoma novo besedilo, ki uvaja, kot rečeno, šest možnih zaključkov.
Duhovni sadovi in tveganja
Kardinal Fernández v predstavitvi pojasni, da so »ti pojavi velikokrat povzročili veliko bogastvo duhovnih sadov, rasti v veri, pobožnosti ter bratstva in služenja, v nekaterih primerih pa so pomenili začetek različnih svetišč, ki so raztresena po vsem svetu in so danes del srca ljudske pobožnosti pri mnogih ljudstvih.« Obstaja pa tudi možnost, da »se v nekaterih primerih dogodki domnevno nadnaravnega izvora« razkrijejo »zelo resna kritična vprašanja v škodo vernikov«: primeri, v katerih iz domnevnih pojavov izhajajo dobiček, moč, slava, družbena razvpitost, osebne koristi« (II, čl. 15, 4°), pri čemer gre lahko tako daleč, da »gospodujejo nad ljudmi ali da izvršijo zlorabe (II, čl. 16).« Lahko pride do »doktrinalnih zmot, nedovoljenega redukcionizma v predlogu evangeljskega sporočila, širjenja sektaškega duha.« Tako kot obstaja možnost, da »vernike potegne za seboj nek dogodek, ki je pripisan Božji pobudi,« vendar je zgolj sad domišljije, mitomanije ali nagnjenja nekoga k potvarjanju.
Splošne smernice
Po novih pravilih bo Cerkev lahko razločevala: »če bo v pojavih domnevnega nadnaravnega izvora mogoče videti prisotnost znamenj Božjega delovanja; če v morebitnih spisih ali sporočili tistih, ki so vpleteni v domnevne pojave, o katerih je beseda, ni ničesar, kar bi bilo v nasprotju z vero ali nravnostjo; če je primerno ceniti duhovne sadove, ali pa se pokaže, da jih je potrebno očistiti problematičnih prvin ali vernike posvariti pred nevarnostmi, ki iz njih izhajajo; in priporočila njihovo pastoralno ovrednotenje s strani pristojne cerkvene oblasti« (I,10). Poleg tega »po redni poti ne bi smeli predvideti pozitivnega priznanja cerkvene oblasti glede Božjega izvora domnevnih nadnaravnih pojavov« (I, II). Zato praviloma »ne krajevni škof ne škofovska konferenca ne Dikasterij ne bodo izjavili, da so pojavi nadnaravnega izvora, in samo sveti oče lahko odobri postopek v tem smislu« (I,23).
Možne ocene o domnevnem pojavu
Sledi seznam šestih možnih končnih ocen po končanem razločevanju.
Nihil Obstat: nobena gotovost ni izražena glede nadnaravne pristnosti, vendar se priznavajo znamenja delovanja Duha. Škofa se spodbuja, da oceni pastoralno vrednost in da spodbuja razširjanje pojava, vključno z romanji.
Prae oculis habeatur: priznavajo se pozitivna znamenja, vendar obstajajo tudi elementi zmede in tveganja, ki zahtevajo razločevanje in pogovor z naslovljenci. Če so s pojavom povezani spisi ali sporočila, bo morda potrebna doktrinalna razjasnitev.
Curatur: prisotni so kritični elementi, vendar obstaja široka razširjenost pojava s preverljivimi duhovnimi sadovi. Odsvetuje se prepoved, ki bi lahko vznemirila vernike, škofa pa se povabi, naj ne spodbuja pojava.
Sub mandato: kritična vprašanja niso povezana s samim pojavom, ampak z neprimerno rabo s strani posameznikov ali skupin. Sveti sedež pastoralno vodenje kraja zaupa škofu ali delegatu.
Prohibetur et obstruatur: Kljub nekaterim pozitivnim prvinam so kritična vprašanja in tveganja resna. Dikasterij zaprosi škofa, da javno izjavi, da sprejemanje pojava ni dovoljeno in da pojasni razloge za takšno odločitev.
Declaratio de non supernaturalitate: škof je pooblaščen, da razglasi, da pojav ni nadnaraven na temelju konkretnih dokazov, kot je priznanje domnevnega vidca ali verodostojna pričevanja o potvarjanju pojava.
Postopki, ki jim je treba slediti
Nato so navedeni postopki, ki jih je treba izvesti: škofu pripada, da preuči primere in jih predloži Dikasteriju v odobritev. Škofa se prosi, da se vzdrži javnih izjav v zvezi s pristnostjo ali nadnaravnostjo, pa tudi da poskrbi, da ne bi bilo zmede in se ne bi podpihoval senzacionalizem. V primeru, da se bodo zbrani elementi »zdeli zadostni«, bo škof ustanovil preiskovalno komisijo in med njene člane prištel vsaj enega teologa, enega kanonista in enega izvedenca, izbranega glede na naravo pojava.
Pozitivna in negativna merila
Med pozitivnimi merili, so »verodostojnost in dober sloves ljudi, ki trdijo, da so bili deležni nadnaravnih dogodkov ali da so bili neposredno vpleteni v takšna dejanja, kakor tudi zaslišanih prič … doktrinalna pravovernost pojava in morebitnega sporočila, ki je z njim povezano, nepredvidljiv značaj pojava, iz česar se jasno vidi, da ni sad pobude vpletenih ljudi, sadovi krščanskega življenja« (II,14). Med negativnimi merili so »prisotnost očitne zmote glede dejstva, morebitne doktrinalne zmote …, sektaški duh, ki povzroča delitev v tkivu Cerkve, očitno iskanje dobička, moči, slave, družbenega slovesa, osebnih koristi, tesno povezne z dejstvom, huda nemoralna dejanja …, psihične spremembe ali psihopatska nagnjenja v subjektu, ki lahko vplivajo na domnevno nadnaravno dejstvo, ali psihoza, skupinska histerija ali druge prvine, ki se lahko povežejo z patološkim obzorjem« (II,15). Nazadnje »je treba kot posebno moralno resno presojati uporabo domnevnih nadnaravnih doživetij ali priznanih mističnih elementov kot sredstvo ali pretvezo za gospodovanje nad ljudmi ali za zlorabe« (II,16). Ne glede na to, kakšna bo končna potrjena odločitev, ima škof »dolžnost, da še naprej bedi nad pojavom in nad vpletenimi osebami« (II,24).
