Parolin: Cerkev v Palermu naj spodbuja procese in poti pravičnosti in zakonitosti
Vatican News
Dogodkov ob praznovanju v čast sveti Rozaliji, ki so v Palermu potekali od 10. julija dalje, se je udeležilo veliko število mladih, odraslih, ostarelih in otrok. Papež Frančišek je palermskemu nadškofu msgr. Corradu Loreficiu in vernikom že prejšnji teden poslal posebno pismo ob 400-letnici najdenja telesa sv. Rozalije. V njem je izrazil hvaležnost za »dar tako vzvišene podobe žene in "apostolke", ki iz ljubezni do svojega Gospoda ni pomišljala sprejeti preizkušnje samote«. Pontifikalne maše, ki je v ponedeljek dopoldan potekala v palermski stolnici, so se poleg tamkajšnjega nadškofa udeležili tudi drugi škofje Sicilije. Kot znamenje obnovljene pripravljenosti, da bi še naprej hodili skupaj, so bile prošnje med evharistijo tudi v hebrejščini, arabščini, romunščini, tamilščini, kitajščini in ukrajinščini.
Kardinal Parolin in pozdrav papeža Frančiška
Vatikanski državni tajnik je na začetku homilije dejal, da je posebej vesel in počaščen, da lahko vodi slovesno evharistijo ob prazniku svete Rozalije, ki letos sovpada s 400-letnico odkritja njenih posmrtnih ostankov; »in to tukaj, v veličastni palermski katedrali, kamor so bili 15. julija 1624 preneseni z gore Monte Pellegrino,« je dodal kardinal Parolin ter navzočim posredoval bližino papeža Frančiška z naslednjimi besedami: »Sveti oče vam je že poslal sporočilo ob tej priložnosti, vendar sem vesel, da vam lahko tudi osebno prenesem njegove pozdrave. Prisrčno se pridružuje veselju in hvaležnosti vas, prebivalcev Palerma, ki ste se danes zbrali v velikem številu, da bi se pustili razsvetliti modrosti device Rozalije. Na to nadškofijo, na celoten otok in na vse vas kliče blagoslov,« je zagotovil vatikanski državni tajnik.
Pričevanje svete Rozalije
Zatem je poudaril, da pričevanje vere v Jezusa Kristusa povezuje Rozalijo z drugimi svetniki in svetnicami s Sicilije, kot so Agata, Lucija, Gerland, Vid in Albert iz Trapanija. »Ti pogumni Kristusovi pričevalci so zasejali seme krščanstva, Cerkve na Siciliji; in danes se mi, sad tistega plodnega semena, spominjamo ene izmed teh prič, device Rozalije, da bi s hvaležnostjo počastili njeno zgledno pričevanje ter na njeno priprošnjo prosili za božje varstvo za Cerkev v Palermu,« je spomnil kardinal Parolin ter izpostavil, da so svetniki vseh časov in krajev zgled zvestobe in poguma za vse, ki želijo živeti po Jezusovem evangeliju. »Glede na to, da nimamo neposrednega nauka naše svetnice, smo povabljeni, da sprejmemo posredni nauk, ki nam ga prinaša Sveto pismo in nam ga bogoslužje predlaga ob njenem prazniku,« je še dodal državni tajnik in navedel odlomek iz Visoke pesmi.
Človeštvo želi videti Boga in Bog človeštvo
V nadaljevanju je povedal, da »Bog vabi človeka, torej vsakega izmed nas, naj išče njegovo obličje in posluša njegovo besedo. Človeštvo želi videti Boga, kakor smo rekli v psalmu, vendar tudi Bog želi videti pristno obličje človeštva. Človeštvo mora prisluhniti Božjemu glasu, toda tudi Bog rad prisluhne glasu človeštva. Dobro torej razumimo, da svetost, h kateri smo poklicani, ni statična moralna popolnost, ampak dinamika odnosa; ne pomeni samo biti dobri, ampak gre predvsem za izkušnjo samega Božjega življenja, ki vključuje razsežnost intimnosti, tišine, včasih celo absurda, ki je v nas. Svetost, h kateri nas danes vabi Rozalija,« po besedah kardinala Parolina »pomeni tvegati, da bi živeli preobrazbo, ki jo je v nas storil Kristus, sicer vera postane nesmiselna«.
Katera kuga še vedno pesti to mesto in svet?
Nadalje je kardinal spregovoril o prenosu relikvij sv. Rozalije leta 1624: do stolnice so jih prinesli v procesiji, ki je potekala po Palermu, mesto pa je bilo takoj zatem očiščeno in rešeno hude epidemije kuge. Ob tem je vatikanski državni tajnik prisotne povabil, naj se vprašajo, »katera je tista kuga, ki še vedno pesti to mesto in svet; svet, ki zelo potrebuje soočenje z resnico ter izkušnjo vere. Zato tudi ob tokratnem praznovanju obnovimo močan čut za evangeljsko zmernost in služenje, ki sta pravi vrednoti, ki ju pooseblja Rozalija,« je dejal kardinal Parolin ter spomnil, da je si je mesto Palermo prizadevalo za pravičnost z najvišjimi oblikami pričevanja, vse do darovanja življenja. Omenil je »mučence pravičnosti«, med katerimi je tudi duhovnik Pino Puglisi, ter dodal, da je iz prelite krvi nastalo na tisoče glasov in izkušenj na poti sprememb. »Naj bo Cerkev v Palermu še naprej pozorna in skrbna pri spodbujanju procesov in poti za uveljavljanje kulture pravičnosti in zakonitosti ter sodeluje s številnimi združenji, ki so prisotna na tem območju, da bi prebivalcem pomagala premagati miselnost, ki je včasih lahko v nasprotju z zakonitostjo.
Naj spodbuja kulturo dialoga in razuma, da bi to mesto postalo prijetno za življenje, gostoljubno in lepo. Zemlja brez neba je blato, zemlja z nebom pa postane vrt. Premagajmo sprijaznjenost, uporabimo svoje najboljše vire uma in srca. S sodelovanjem, z nesebičnostjo in velikodušnostjo lahko naredimo mesto varno, pozorno na nove oblike revščine ter zvesto svoji tradiciji gostoljubne skupnosti,« je sklenil homilijo v Palermu vatikanski državni tajnik.
