V pripravi na jubilejno leto. Bazilika svete Marije Velike
Vatican News
Cerkev stoji na mestu na griču Eskvilin, ki ga je v noči na 5. avgust leta 359 pobelil sneg. Pred tem se je Marija v sanjah prikazala papežu Liberiju, 36. Petrovemu nasledniku, in patriciju Janezu ter jima naročila, naj na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg, zgradita svetišče, ki bo posvečeno njej. Kot je za Vatican News povedal msgr. Ivan Ricupero, ki je odgovoren za bogoslužne slovesnosti v papeški baziliki Marije Velike, je bila prvotna cerkev veliko bolj skromna, imela je samo eno ladjo. »Vse ostalo je bilo dodano skozi stoletja. Papež Sikst III. je leta 432 slavolok zmage in ladjo bazilike okrasil z mozaiki.
Drugi Betlehem
Z istim papežem je svetišče takoj dobilo simbolni pomen »drugega Betlehema«. V njem so namreč iz kamnov iz Svete dežele zgradili molitveni prostor, ki je bil reprodukcija votline Jezusovega rojstva. Poleg tega je leta 644 tedanji jeruzalemski patriarh sveti Sofronij papežu Teodorju I., ki je bil po rodu iz Jeruzalema, podaril relikvije jasli oz. cunabulum.
Dragocena relikvija
Gre za pet letvic iz lesa divje smokve betlehemskih jasli ter trakove, v katere je bilo po izročilu ovito Jezusovo telo po rojstvu. Danes jih hranijo v dragocenem kristalnem relikviariju, okrašenem s srebrnimi basreliefi, ki ga je v začetku 19. stoletja izdelal Giuseppe Valadier in se nahaja v kripti pod glavnim oltarjem. Ta prostor je papež Pij IX. okrasil z več kot 70 različnimi vrstami marmorja, nanj pa spominja mogočen kip, ki prikazuje klečečega papeža, ki gleda proti mozaiku v apsidi, na katerem je upodobljeno kronanje Device Marije.
Prva maša na sveti večer
Ni torej naključje, da so prebivalci Rima predvsem v božičnem času pogosto romali v liberijansko baziliko, stoletja imenovano Sancta Maria ad Praesepem (sveta Marija pri jaslicah). Radi so jo obiskovali tudi papeži in vladarji. Marsikdo ne ve, da se je prav v tej baziliki prvič obhajala maša na sveti večer, kasneje pa se je ta običaj prenesel in razširil po vsem svetu.
Več stoletij je papež 24. decembra zvečer tukaj vodil sveto mašo. Ob tem je msgr. Ricupero povedal, da so vse do začetka pandemije relikvije med petjem slave na sveti večer nosili v procesiji. Lani pa so se odločili, da bodo v božičnem času relikviarij izpostavili v čaščenje.
Prenos molitvenega prostora
Starodavni molitveni prostor z relikvijami jasli, ki se je prvotno nahajal v desni ladji bazilike, je bil s pomočjo kompleksnega sistema škripcev in vitlov, ki ga je zasnoval arhitekt Domenico Fontana, prestavljen pod veličasten tabernakelj iz pozlačenega brona v kapeli Najsvetejšega Zakramenta, ki jo je leta 1590 dal zgraditi papež Sikst V. v skladu z določbami tridentinskega koncila.
Videnje sv. Kajetana in nova maša sv. Ignacija
V kapeli se nahaja tudi nagrobni spomenik papeža Siksta V.: upodobljen je v molitveni drži, njegov pogled pa je usmerjen v srednjeveški oltar nad molitvenim prostorom, kjer so bile nekoč relikvije. Tam je imel sv. Kajetan Tienski na božični večer leta 1517 mistično videnje: prikazala se mu je Marija in mu v naročje položila novorojeno Dete. Prav ta dogodek ga je spodbudil, da je ob prihodu v Neapelj začel upodabljati in širiti jaslice po cerkvah in domovih. Leta 1538 pa je na istem kraju svojo novo mašo obhajal sveti Ignacij Lojolski. Želel je, da bi se to zgodilo v Betlehemu, vendar zaradi različnih okoliščin ni bilo mogoče. Zato je svojo zaobljubo izpolnil v cerkvi svete Marije Velike, ki je veljala za »rimski Betlehem«.
Najstarejši kipi jaslic na svetu
Poleg relikvij betlehemskih jasli so v baziliki na ogled tudi kipi jaslic, ki veljajo za najstarejše na svetu. Leta 1289 jih je po naročilu prvega frančiškanskega papeža Nikolaja IV. izdelal Arnolfo Di Cambio, in sicer manj kot sedemdeset let po tem, ko je sveti Frančišek v Grecciu uprizoril žive jaslice.
Od te edinstvene mojstrovine srednjeveške kiparske umetnosti je ohranjenih pet marmornih kipov: sveti Jožef, dva stoječa kralja, en klečeč kralj, glavi vola in osla, ter Marija z Jezusom, ki sedi na skali in je večja od ostalih figur, v višino meri približno en meter. Sledovi pigmenta na kamnu pričajo o tem, da so bile prvotne figure obarvane, ni pa znano, koliko je bilo vseh kipov.
Bazilika v pripravi na jubilej
Kakor so ob Jezusovem rojstvu pastirji po angelovem naročilu odšli v betlehemsko votlino, bodo v svetem letu mnogi romarji obiskali baziliko Marije Velike, ki jo nekateri imenujejo tudi Betlehem Zahoda. Njihov pogled bodo pritegnili številni mozaiki, dragocene slike in kipi ter relikvije Marijinega plašča, slame in dela plenice, s katero je bil ovit Jezus.
Salus Populi Romani in Matteo Ricci
Pomemben bo tudi postanek pri ikoni Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva), ki naj bi bila po izročilu delo svetega Luka, zavetnika slikarjev, novejše študije pa jo uvrščajo v obdobje med 9. in 11. stoletjem. Kot je pojasnil msgr. Ricupero, gre za podobo, ki je zelo draga papežem, »posebej Frančišku, ki pride sem na začetku in koncu vsakega svojega apostolskega potovanja. Pobožnost do te Marije je zelo razširjena tudi med jezuiti: le redki vedo, da je Matteo Ricci pred odhodom v misijone na Kitajsko od papeža prejel majhno kopijo te ikone, ki jo je vzel s seboj«.
Zadnje raziskave na relikvijah leta 2018
Ključni trenutek med obiskom najstarejše Marijine bazilike pa bo za romarje ob jubileju postanek v molitvi pred relikvijami jasli pod glavnim oltarjem. Zadnje znanstvene raziskave na njih so bile opravljene leta 2018, ko je papež Frančišek želel podariti enega izmed delcev relikvij kustodiji Svete dežele. Pokazale so, da cvetni prah, ki se nahaja na njih, izhaja s področja Betlehema in iz Jezusovega časa. Gre za potrditev tega, kar je veljalo že stoletja in o čemer je bil prepričan tudi sveti Hieronim, katerega posmrtni ostanki so shranjeni prav v tej cerkvi.
Vrata, ki vodijo k skrivnosti učlovečenja
Papež bo sveta vrata bazilike Marije Velike odprl 1. januarja 2025, na slovesni praznik Marije Božje Matere. Kot je dejal msgr. Ricupero, viri pričujejo o tem, da so že leta 1390 obstajala sveta vrata, skozi katera so verniki lahko vstopili, da bi prejeli dar odpustkov. Obisk te bazilike, povezane z Jezusovim rojstvom, je po njegovih besedah »za romarje in turiste priložnost, da se približajo veliki skrivnosti učlovečenja«.
