Kard. Pizzaballa: Molitev in post – to je naše orožje ljubezni
Vatican News
Kardinal Pierbattista Pizzaballa se zahvaljuje v imenu vseh patriarhov, škofov ordinarijev in celotne krščanske skupnosti na Bližnjem vzhodu ter v odgovor zapiše, da je papež Frančišek edini svetovni voditelj, ki ne pozablja na trpljenje ljudi in nas spominja, da tudi v teh dramatičnih razmerah ne smemo izgubiti svoje človečnosti. »Z veseljem smo sprejeli Vaše pismo, v katerem izražate svojo bližino in nam dajete tudi dragocene napotke za nadaljnje življenje v tej dolgi noči, za katero se zdi, da nima konca, čeprav vemo, da se bo nekega dne končala.«
Naš odgovor na nasilje je molitev
Papeževo pismo je med škofi, duhovniki, posvečenimi in laiki spodbudilo razmišljanje, ki ga Pizzaballa želi posredovati svetemu očetu in tako postati »glasnik misli, skrbi in upanja« krščanske skupnosti na Bližnjem vzhodu.
7. oktobra je minilo leto dni, odkar je spirala nasilja, ki jo je zanetil »vžigalnik nasilja« – izraz je papež uporabil v svojem pismu, ponovno pahnila vse tamkajšnje države v »vojno, za katero se zdi, da ji ni konca, in ki seje smrt in uničenje ne le v fizičnih strukturah, ampak tudi v življenjih ljudi, v odnosih na vseh ravneh«.
»7. oktober pa je bil tudi dan, ko so se vse naše skupnosti združile s postom in molitvijo, da bi v povezanosti z Vami, sveti oče, prosile za dar miru za vse naše narode. To je naše orožje, orožje ljubezni. To je naš odgovor na nezaupanje, za katerega se zdi, da se vedno bolj širi, ne le v srcu vladarjev, ampak tudi med nami.«
Potrebujemo geste in besede ljubezni
Pizzaballa zagotavlja, da bodo v tem »tako zelo bolečem času« ostali blizu svetemu ljudstvu v vseh oblikah trpljenja, a prav tako dopustili, da se »dotakne srca«. Na stran bodo postavili svoje prioritete ter še naprej na vse možne načine služili svojih ljudem.
»V tem kontekstu tako zelo zakoreninjenega sovraštva so namreč potrebni empatija, geste in besede ljubezni, ki – četudi ne spremenijo poteka dogodkov – vendarle prinašajo uteho in tolažbo, ki ju vsi zelo potrebujemo. V teh mesecih so duhovniki, redovniki in redovnice ostali blizu skupnostim in preizkušanim ljudem, tudi na najnevarnejših krajih. Veliko je prostovoljcev iz naših skupnosti, ki so kljub nevarnosti pomagali svojim bratom in sestram.«
Izreči besede odpuščanja
»Ne bomo se vdali dogodkom, za katere se zdi, da nas oddaljujejo drug od drugega, ampak si bomo vedno prizadevali biti neutrudni graditelji miru in pravičnosti, ne da bi podlegali logiki zla, ki želi razdvajati,« nadaljuje jeruzalemski patriarh. Dodaja, da v teh okoliščinah s človeškega vidika ni lahko ljubiti sovražnike in moliti za tiste, ki nas preganjajo (prim. Mt 5,44), vendar – spodbuja Pizzaballa – »v molitvi ne nehajmo prositi Boga za ta dar in to svobodo«.
»Pri tem nas navdihujejo številni primeri moških in žensk vseh veroizpovedi, ki so v zadnjih mesecih kljub temu, da jih je osebno prizadelo nasilje in smrt, imeli notranjo moč, da niso podlegli logiki sovraštva, ampak so znali izreči besede odpuščanja ter pokazati geste razumevanja in upanja. To so “mali ostanki”, s katerimi lahko začnemo znova.«
»Dialog med nami, verniki različnih veroizpovedi, je bil ranjen. Zdi se, da je med nekaterimi od nas prevladalo sumničenje. Vendar si bomo prizadevali za obnovitev odnosov, za ponovno vzpostavitev zaupanja, za katerega se zdi, da je bilo porušeno, da bi vera postala kraj srečanja in ne izgovor za razdor. Iz tega težkega trenutka se bomo morali naučiti, da bodo naši odnosi v prihodnosti še močnejši in bolj iskreni, da bomo zgradili pristna in resna okolja miru in spoštovanja.«
Potrebujemo voditelje z novo vizijo
Kardinal prav tako poudarja, da ne bodo nehali biti glasniki papeževih številnih pozivov k prekinitvi sovražnosti, kar je »predpogoj, da bi lahko začeli dejanske in resne procese, ki bi nekoč pripeljali do novega in mirnega ravnovesja na Bližnjem vzhodu«.
»Ta naša regija namreč potrebuje voditelje z novo vizijo, ljudi, ki bodo znali izraziti bogastvo in lepoto, ki še vedno obstajata in ki ju vojna še ni popolnoma izmaličila. Misel, da lahko vojaške strategije prinesejo pozitivne novosti za našo regijo, je iluzija.« Pizzaballa pri tem navede besede iz papeževega pisma: »Zgodovina to dokazuje, vendar se zdi, da nas leta in leta spopadov niso ničesar naučila.« In doda: »Nasilje bo dejansko povzročilo še več nasilja, ustvarilo še več sovraštva pri mlajših generacijah in še bolj podžgalo različne fundamentalizme, ki že predolgo mučijo in blokirajo našo regijo.«
Nikogar ne bomo zapustili
Namesto tega so potrebni »razvoj, vlaganje v izobraževanje in vzgoja za mir«, mladim je treba zagotoviti »mirno življenjsko okolje, na katerem bodo lahko utemeljili svoje upanje«, tukaj, v teh »naših mučenih deželah, ki pa so še vedno kraj, o katerem Sveto pismo govori največ in v katerem so naše korenine«.
»Kljub vsem našim omejitvam si bomo prizadevali biti miren, neomajen in svoboden glas malih, ki nimajo glasu. Prizadevali si bomo, da ne bomo zapustili nikogar od tistih, ki trkajo na naša vrata, in bomo blizu vsem tistim, ki danes trpijo, so v stiski in sami,« zapiše kardinal Pizzaballa. Doda, da se zavedajo, da niso sami, saj je sveti oče z vsemi, ki »trpijo zaradi norosti vojne«. »Vsem našim vernikom in osebam, ki jih bomo srečali, bomo ponesli Vašo besedo miru, bližine in tolažbe.«
Jeruzalemski patriarh sklene pismo zahvale z zagotovilom: »V molitvi še naprej prosimo za mir in zaupamo v delovanje Boga, Gospoda časa in zgodovine. Na priprošnjo presvete Device, izročamo Bogu vse Vaše namene in Vašo dragoceno služenje vesoljni Cerkvi, katere vrhovni pastir ste.«