Martinelli: Prekiniti logiko maščevanja, sinoda nam kaže nove poti dobrega
Vatican News
Msgr. Paolo Martinelli je apostolski vikar za Združene arabske emirate, Oman in Jemen. Za vatikanske medije je spregovoril o svojih izkušnjah apostolskega vikarja, poteku zasedanja sinode in sinodalni izkušnji, ki so jo v zadnjih dveh letih imeli verniki na tem arabskem območju.
Potrebne so poti sprave in miru za dobro vseh
Izrazil je veselje in hvaležnost, da je »tema miru na tej sinodi prisotna v vsakem trenutku«, ter opisal tamkajšnje razmere: »Z naše strani smo dejansko v kočljivem položaju, saj moj vikariat vključuje Emirate in Oman, kjer so razmere mirne, ter Jemen, ki se sooča z dodatnimi težavami. Severni del je neposredno vpleten v moteče dogodke, negativna sporočila, povezana s konfliktom med Izraelom in Hamasom, in to ustvarja še večje napetosti v državi, ki že tako ali tako trpi zaradi desetletne državljanske vojne.«
»Molimo, da bi se vse to končalo in da bi se spet začelo graditi, da bi končno lahko naredili dobre načrte za skupno pot,« je dejal Martinell. »Ob tolikšnem nasilju je to nemogoče. Naj se Gospod zares dotakne src vseh tistih, ki imajo odgovornost, da se ustavi logika maščevanja. Vsakdo je trpel, vsakdo se čuti upravičenega do odziva, toda z vstopom v logiko maščevanja se nikoli več ne začne znova. Potrebne so poti sprave in miru, ki omogočajo videti dobro za vse.«.
Pregledati protokole diplomacije
Po Martinellijevih besedah je treba najprej pregledati protokole diplomacije, kar je bistvenega pomena. »Če ni diplomacije, kdo lahko vzpostavi dialog? Potrebujemo pa tudi pričevanje narodov, da bi se tako videlo, da skupna hoja je mogoča in da verstva predstavljajo prispevek k humanizaciji sveta ter se jih ne sme instrumentalizirati za nacionalistične namene. Verstva so za mir,« je izpostavil apostolski vikar.
Dodal je, da pri njih imajo primer, ko sta poleg katoliške cerkve bili zgrajeni tudi mošeja in sinagoga. »To so dejstva dobrega življenja, ki nam pomagajo videti nove perspektive. To, da institucije in vlade podpirajo tudi takšne izkušnje, je vsekakor način, kako spodbujati poti dobrega. Vidimo lahko, da je izmenjava duhovnih tradicij vsem v korist.«
Že sama sinoda je pričevanje o kulturi miru
V nadaljevanju pogovora je Martinelli spregovoril o prispevku sinode k širjenju kulture miru. »Že sama sinoda je pričevanje v tem smislu. Poleg tehničnih rezultatov, ki jih lahko prinese, je pomembno že dejstvo, da se med seboj poslušamo. Priznati bogastvo razlik in se učiti skupnega razločevanja Božje volje je zgled za Cerkev in svet, kar lahko spodbudi nove poti dobrega za družbo.«
Ločenost med kristjani
Na vprašanje, kaj meni o »pohujšanju« in »sramoti« zaradi ločitve med kristjani, kot je bilo rečeno med petkovo ekumensko molitvijo, je msgr. Martinelli odvrnil, da je treba »priznati skrivnost zla in ga poimenovati«. »Gorje nam, če bomo skrivali, da smo grešniki, ki potrebujejo očiščenje. To je pogoj za spravo in spreobrnjenje,« je dejal.
Sinodalnost in poslanstvo
Spregovoril je o poslanstvu kot zelo pomembni temi sinode, ki predstavlja tudi njen končni namen. Razsežnost poslanstva izpostavlja, da se ne smemo ukvarjati samo s seboj. »Gre za sinodalnost, katere namen je s ponižnostjo posredovati evangelij. Ne da bi ga komu vsiljevali, ampak z veseljem delili to, s čimer smo se srečali v svojem življenju.«
Drugega srečati v drugačnosti
Apostolski vikar je bil še povprašan o svojih vtisih o papeževem potovanju v Oceanijo in Azijo, ki ga je – kot je zatrdil – spremljal pozorno in z ganjenostjo. »Ob tem sem pomislil na dva papeževa obiska na Arabskem polotoku. Veliko je bilo podobnosti, na primer dokument, ki je bil podpisan v Indoneziji in ob katerem se zavemo, da se pot bratstva nadaljuje. Potem pa je treba ceniti razlike. Ideal življenja ni premagati različnost v uniformnosti, ki nas splošča, ampak imeti občutek za srečanje z drugim, ker je drugačen.«
