Sinoda. Zbranih 62.000 evrov, ki so že poslani v župnijo v Gazi

Vatican News

Sredstva so že v Gazi

Kot je dejal Ruffini, je novico o zbranem znesku nabirke za Gazo sporočil kardinal Konrad Krajewski, prefekt Dikasterija za karitativno služenje, ki je bil tudi njen pobudnik. 32.000 evrov so prispevali udeleženci sinode, 30.000 evrov pa apostolska elemozinerija. Celoten znesek je bil nakazan prek apostolske nunciature v Jeruzalemu in je že na razpolago p. Gabrielu Romanelliju, župniku župnije Svete Družine v Gazi. Ta je skupaj z otroki in nekaterimi drugimi župljani poslal zahvalno video sporočilo, ki so ga udeleženci sinode pozdravili z enoglasnim aplavzom.

V nadaljevanju je Ruffini povedal, da je kardinal Grech udeležencem sinode sporočil, da je Diaksterij za laike, družino in življenje imenoval 20 novih članov mednarodnega posvetovalnega organa mladih, ki je nastal po koncu sinode leta 2018. Kardinal je v imenu vseh udeležencev čestital »mladim, ki so zavezani služenju Cerkvi«.

Izvolitev članov za pripravo sklepnega dokumenta

Osrednji del torkovega zasedanja v dvorani Pavla VI., kjer je bilo prisotnih 350 udeležencev, je bil namenjen izvolitvi 7 izmed 14 članov komisije za pripravo sklepnega dokumenta. Tajnik komisije msgr. Riccardo Battocchio je pred glasovanjem spomnil, da komisija ne pripravlja končnega dokumenta z vsebinskega vidika, ampak nadzoruje njegov delovni projekt. Po glasovanju so bila na vrsti poročanja po jezikovnih skupinah, kar je »novost tokratnega zasedanja«

Teme pogovorov

Poudarjen je bil predvsem pomen zakramentov uvajanja v krščanstvo in odnosov, da bi prišli do vedno bolj sinodalne Cerkve, ter sinodalnega in odnosnega spreobrnjenja. Nato so govorniki izpostavili »odnos med karizmami in službami«, beseda pa je tekla tudi o tem, kako se izogniti »klerikalnemu narcisizmu«. Omenjena je bila tudi pomembna vloga posvečenega življenja, služba poslušanja in diferencirano razločevanje glede služb, ki mora biti povezano z misijoni ter kulturnimi in lokalnimi konteksti.

Spremeniti način živetja Cerkve

Novo imenovani kardinal Ignace Bessi Dogbo iz Slonokoščene obale je želel ponovno izpostaviti eno od glavnih tem dela sinode, in sicer zakrament krsta. Dejal je, da smo po njem »upodobljeni po Kristusu in se lahko vsi prepoznamo kot Božji otroci ter bratje v Kristusu«. To pa »vsakemu od nas omogoča, da v svojem bližnjem vidi in najde Jezusovo osebo in obličje«. Nadškof Abidžana je zatem poudaril pomen medsebojnega poslušanja in odnosov, ki jih živijo v dvorani Pavla VI. »v izrednem ozračju občestva in podelitve«. »Zavedamo se, da Cerkve ne spreminjamo materialno, ampak smo v procesu, ki bo v bližnji prihodnosti pripeljal do spremembe v načinu živetja Cerkve,« je še dejal msgr. Dogbo.

Izkušnja tokijskega nadškofa

Tudi tokijski nadškof msgr. Kikuchi je spregovoril o poslušanju ter se zaustavil zlasti pri izkušnji, ki so jo imeli na Japonskem v času med obema sinodalnima zasedanjema: organizirali so narodno srečanje, na katerem so sodelovali udeleženci iz vseh 15 škofij. Med njimi so bili duhovniki, laiki, prostovoljci, odgovorni za razne dejavnosti, ki so postopoma okrepili pogovor v Duhu, v skladu s sinodalnim zgledom.

Presenečenje nad imenovanjem za kardnala

Msgr. Jaime Spengler pa je podelil presenečenje glede imenovanja za kardinala, saj je zanj izvedel po tem, ko so mu med branjem knjige Sequela Christi (Carlo Maria Martini) številni prijatelji poslali sporočila s čestitkami, vendar ni vedel, zakaj. Nekateri so mu predlagali, naj si ogleda posnetek papeževe nedeljske opoldanske molitve, in takrat je razumel. Dejal je, da je bil imenovanja vesel, hkrati pa se zaveda, da biti kardinal pomeni služiti papežu in Cerkvi. Svetemu očetu je hvaležen, da lahko sodeluje »v tem zelo občutljivem trenutku za zgodovino sveta, človeštva in same cerkvene skupnosti«.

Vodenje sinode

Ob koncu predstavitve so trije novo imenovani kardinali odgovarjali na vprašanja novinarjev. Nadškof Spengler je ob vprašanju o slogu vodenja, ki ga bo morala prevzeti sinoda, opozoril na »kompleksnost« vprašanja v svetu, ki ga je prizadela »kriza demokracij«, razširjena na »posredniške institucije v družbi«, kjer je zato odločilno »vprašanje avtoritete«. Spomnil je na besede Pavla VI., ki je pojasnil, da ljudje »veliko bolj pozorno poslušajo pričevalce kot učitelje, in če poslušajo učitelje, je to zato, ker so pričevalci«. Moč torej ne izhaja iz »sociološkega dejavnika«, temveč iz »etičnega, moralnega in verskega« pričevanja. Tudi kardinal Kikuchi je prepričan, da je treba opustiti »piramidalni« slog in ga nadomestiti s »sinodalnim«. Pri tem ne sme priti do ukrepanja, ki bi temeljilo zgolj na »soglasju«. »Prepričani moramo biti, da sinodalnost razumevamo na enak način,« je pojasnil tokijski nadškof. Tudi pri »skupnem razločevanju potem obstaja nekdo, ki mora sprejeti končne odločitve«.