Jubilej v Vatikanskih muzejih. Pričevanja umetnosti in vere

Vatican News

Vsak dan 25.000 obiskovalcev

Kot je povedala direktorica Barbara Jatta, Vatikanske muzeje letno obišče približno sedem milijonov ljudi, oziroma vsak dan okoli 25.000. Glede na to, da so muzeji papeževi, imajo po njenih besedah drugačno poslanstvo od drugih muzejev po svetu: pripovedujejo in posredujejo »veliko zgodovine, umetnosti, predvsem pa vere, ki je skozi stoletja oblikovala mnoge čudovite zbirke, ki segajo od egipčanske do etruščanske, grške in rimske ter vse do sodobne umetnosti«.

Razstavljenih 20.000 izmed 200.000 del

Na sedemkilometrski poti po Vatikanskih muzejih je na ogled 20.000 od skupno 200.000 del, ki so v njihovi lasti. Po besedah direktorice si prizadevajo, da bi tudi z uporabo novih metodologij in načinov dostopa obiskovalcem ponudili vedno bolj duhovno pot. Ob tem je dodala, da jim želijo v skladu s papeževim povabilom zagotoviti, da v razstavljenih delih ne bodo našli samo estetskega vidika – ki je pomemben, saj gre za muzej –, ampak nekaj, kar bi jih globoko nagovorilo z duhovne plati. S tem namenom so uvedli tudi didaktične oglede Vatikanskih muzejev na temo umetnosti in vere v adventnem in postnem času ter v mesecu maju, ki je posvečen Mariji.

Novosti v jubilejnem letu

V jubilejnem letu pripravljajo tudi nekatere novosti, da bodo lahko lažje sprejeli večje skupine romarjev: z januarjem bodo podaljšali odpiralni čas in uvedli imenske vstopnice ter na ta način preprečili preprodajo vstopnic in vsem obiskovalcem omogočili rezervacijo po realni ceni. Poleg tega v zadnjih mesecih potekajo številna dela za namestitev fotovoltaičnega sistema nad dvoriščem s kočijami ter postopno klimatizacijo zgornjih galerij.
Še letos bodo odprli tudi dva nova razstavna prostora: eden bo posvečen kiparju Canovi, drugi pa Vatikanski lekarni z razstavo keramike in dekorativne umetnosti. V prvi dvorani pinakoteke bo na ogled fragment mozaika prvotne Konstantinove bazilike sv. Petra ter srednjeveške tabelne slike, posvečene svetemu Frančišku Asiškemu.

Jubileji. Zgodovina, obred, liturgija

V vitrini, ki se nahaja ob galeriji Urbana VIII., so razstavljeni posebej pomenljivi predmeti, ki omogočajo ponovno odkrivanje zgodovine, obredov in liturgije jubilejnih let. Gre za opeke, kladiva, lopatice, simbole in predmete, ki so jih skozi stoletja uporabljali romarji. Kot je spomnil kustos Luca Pesante, je jubilej leta 1300, ki ga je sklical Bonifacij VIII., »ponovno postavil Rim v središče sveta in povzročil duhovni preporod mesta tudi zaradi prisotnosti Kristusovih relikvij in relikvij mučencev«.

Burcardova kronika

Glavni simbol jubilejnega leta so sveta vrata, ki jih bo tudi letos papež Frančišek slovesno odprl 24. decembra. Ob jubileju leta 1500 je papež Aleksander VI. poenotil bogoslužni obred, ki ga je v kroniki zelo podrobno opisal njegov ceremoniar Giovanni Burcardo. Prav tako omenja glavne pripomočke, kot so kladivo in zidarska žlica ali lopatica. Ob jubileju 1925 so bili za papeža Pija XI. izdelani iz srebra, slonovine, biserov in dragih kamnov, ki si jih je prav tako mogoče ogledati v vitrini.

Obred odprtja in zaprtja svetih vrat

Obred odprtja svetih vrat kot ga poznamo danes, se je uveljavil šele po koncu jubileja leta 1975. Do tedaj je bil namreč začetek svetega leta povezan s simbolom rušenja zidu za svetimi vrati: papež je simbolično trikrat s kladivom udaril na zid, in sicer v spomin na Mojzesovo gesto, ko je v puščavi s palico udaril ob skalo, iz katere je pritekla voda. Zid so nato z vrvmi spustili na tla in odnesli.

Ob koncu jubileja so ga ponovno postavili, papež pa je bil tisti, ki je z okrašeno lopatico in apnom simbolično zapečatil prve tri opeke (eno zlato in dve srebrni) ter v zid iz približno 500 opek vstavil posebno skrinjico s ključi in papeškimi medaljami. Zanimiv primer škatle je na ogled tudi v Vatikanskih muzejih: gre za skrinjico, ki jo je ob jubileju leta 1900 prejel papež Leon XIII. Zazidana je bila s posebnimi opekami, na katerih so bili upodobljeni papeški simboli.

Reforma Pavla VI.

V zgodovino se je zapisala podoba svetega večera leta 1974, ko je papež Pavel VI. trikrat udaril s kladivom in se je nanj zrušil del zidu. Morda je bil prav ta dogodek povod za spremembo obreda. Leta 1975, ob koncu svetega leta, je tako papež bronasta vrata trajno namestil na tečaje vatikanske bazilike. Od tedaj dalje se jubilejno leto začne tako, da sveti oče na široko odpre bronasta vrata in prvi stopi skozi njih.

Anekdote in zanimivosti

V kronikah, ki opisujejo jubileje preteklih stoletij, najdemo izraze vere, pobožnosti, pa tudi zanimivosti in anekdote, ki pričajo o pomembnosti materialnih in ne samo duhovnih vidikov jubileja. Luca Pesante se na primer spominja romarjev, ki jim je še pred odprtjem svetih vrat uspelo skrivaj vstopiti v bazilike ali ki so takoj po obredu hiteli pobirat dele ometa ali, če so imeli srečo, celo opeke, ki so ostale cele.

Romarska palica iz bambusa iz leta 1650 in čutara

Med razstavljenimi predmeti, povezanimi z jubilejnim letom, je tudi romarska palica iz bambusa, ki verjetno izhaja iz leta 1650. Na njeni površini so s črnilom upodobljeni prizori iz Stare in Nove zaveze, grb papeža Inocenca XI. in bazilika svetega Petra. Kronike iz tistega časa pripovedujejo, da so aristokrati iz bratovščin iz severne Italije in srednje Evrope, ki so prihajali v Rim, v rokah nosili skrbno okrašene palice.

Drug predmet, povezan s tematiko romanja, ki je na ogled v Vatikanskih muzejih, pa je posebej oblikovana keramična čutara, namenjena nošenju čez rame, na konju ali peš. Poleg nje je zanimivo znamenje iz večbarvnega marmorja, ki je povezano z jubilejem leta 1600: v sveta vrata so ga vstavili ob zaprtju jubilejnega leta, označevalo pa je mesto, kamor je bila položena skrinjica s ključi in papeževimi medaljami.