Kard. Parolin: Ne smemo pristati na neizogibnost vojne
Vatican News
Kardinal Pietro Parolin je zatrdil, da se ni mogoče navaditi ali ostati ravnodušen do novic, ki nam vsak dan govorijo o smrti in uničenju. »Ukrajina je država, ki je napadena in trpinčena, ki je priča žrtvovanju celotnih generacij moških, mladih in starejših, odtrganih od študija, dela in družine, da bi jih poslali na fronto. Doživlja dramo tistih, ki vidijo svoje ljubljene umirati pod bombami ali brezpilotnimi letali; vidi trpljenje tistih, ki so zaradi vojne izgubili svoje domove ali živijo v izjemno negotovih razmerah.«
Molitev, solidarnost, zahteva po miru
Na vprašanje, kaj lahko storimo za Ukrajino, je Parolin odgovoril, da kot kristjani lahko in moramo moliti, »Boga prositi, da spreobrne srca«: »Še naprej moramo prositi za posredovanje Matere Marije, ki je še posebej čaščena v tisti deželi, ki je prejela krst pred mnogimi stoletji.« Prav tako pa je pomembno prizadevati si na področju solidarnosti do trpečih ljudi, ki nimajo potrebne oskrbe, trpijo zaradi mraza in potrebujejo vse. »Cerkev v Ukrajini naredi veliko za prebivalstvo, ko dan za dnem deli usodo dežele, ki je v vojni,« je dejal kardinal in dodal, da prav tako lahko kot skupnost in kot narod zahtevamo mir. »Lahko rečemo ne vojni, ne ponorelemu oboroževanju, ki ga papež Frančišek nenehno obsoja. Občutek nemoči pred dogajanjem je razumljiv, še bolj pa je res, da lahko skupaj, kot ena človeška družina, storimo veliko.«
Potrebujemo politike, ki zmorejo ponižnost in mislijo na dobro naroda
Kardinal Parolin je dejal, da »pogajanja o pravičnem miru zahtevajo čas«, medtem ko »bi lahko premirje, ki bi bilo skupno vsem stranem – kar bi prva morala storiti Rusija, ki je začela konflikt in ki bi morala prenehati z agresijo –, dosegli že v nekaj urah, če bi to hoteli«.
»Kot pogosto ponavlja sveti oče, potrebujemo ljudi, ki stavijo na mir in ne na vojno, ljudi, ki se zavedajo ogromne odgovornosti, ki jo predstavlja nadaljevanje konflikta z zloveščimi posledicami ne le za Ukrajino, ampak tudi za celotno Evropo in ves svet. Vojne, ki nas lahko potegne v jedrski spopad, torej v brezno. Sveti sedež si prizadeva storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi ohranil poti dialoga z vsemi, vendar imamo občutek, da smo zavrteli zgodovinsko uro nazaj. Zdi se, da so diplomatsko delovanje, potrpežljivost dialoga in ustvarjalnost pogajanj izginili, da so dediščina preteklosti. In ceno plačujejo nedolžne žrtve. Vojna generacijam otrok in mladih krade prihodnost, ustvarja delitve in podpihuje sovraštvo. Kako zelo potrebujemo državnike z daljnovidnim pogledom, ki so sposobni pogumnih potez ponižnosti in mislijo na dobro svojih narodov.«
Pogajanja niso znamenje šibkosti, temveč poguma
Na vprašanje, ali je danes še prostor za pogajanja, je kardinal Parolin odvrnil, da četudi znaki niso pozitivni, so »pogajanja vedno mogoča in zaželena za vse, ki cenijo svetost človeškega življenja«. »Pogajanja niso znamenje šibkosti, temveč poguma. Poštena pogajanja in častni kompromisi, pri čemer se sklicujem na besede papeža Frančiška z njegovega nedavnega potovanja v Luksemburg, ko je dejal, da je dialog glavna pot, po kateri morajo stopati tisti, ki imajo v rokah usode narodov, dialog, ki je mogoč le, če je med stranmi vsaj minimalno zaupanje. Za to pa je potrebna dobra volja vseh. Če eden ne zaupa drugemu, vsaj do neke mere, in če ne deluje iskreno, vse ostaja blokirano. Tako se v Ukrajini, Sveti deželi in na številnih drugih območjih sveta ljudje še naprej borijo in umirajo. Ne smemo se vdati neizogibnosti vojne! Iskreno upam, da bo ta žalostni dan, tisoči od začetka vojne proti Ukrajini, v vseh, zlasti pa v tistih, ki lahko ustavijo pokol, ki se dogaja, vzbudil občutek odgovornosti.«
