Kard. Parolin o Trumpovi izvolitvi: Želimo mu veliko modrosti

Salvatore Cernuzio in Mario Galgano – Vatikan

Kardinal Parolin želi novoizvoljenemu predsedniku Združenih držav Amerike najprej veliko modrosti. Ob robu konference na univerzi Gregoriana #TheSpiritofGeneva: The Impact of AI on International Humanitarian Law ob 75. obletnici ženevskih konvencij so vatikanskega državnega tajnika novinarji vprašali o izvolitvi Donalda Trumpa.

»Na začetku njegovega mandata mu želimo veliko modrosti, saj je ta po Svetem pismu glavna vrlina vladarjev,« je dejal Parolin. »Verjamem, da si mora predvsem prizadevati, da bo predsednik celotne države, torej da bo premagal nastalo polarizacijo, ki jo je bilo v tem času zelo jasno čutiti.« Kardinal v imenu Svetega sedeža upa, da bo novi ameriški predsednik »resnično lahko postal element razbremenitve in pomiritve v sedanjih konfliktih, ki prelivajo kri po svetu«.

Ponižnost in pripravljenost končati vojne

V zvezi z vojnami je kardinal komentiral stavek, ki ga je Trump izrekel med volilno kampanjo, po zmagi pa tudi na odru kongresnega centra v Palm Beachu na Floridi: »Ne bom začel vojn, ampak jih bom ustavil.« »Upajmo, da bo res tako,« je dejal Parolin in dodal, da pa tudi Trump  »nima čarobne palice«. Da bi končali vojne, »je potrebno veliko ponižnosti, veliko razpoložljivosti, dejansko je potrebno iskati splošne interese človeštva, ne pa se osredotočati na partikularne interese. Upam, da bo tako.«

Vendar pa je kardinal previdno dodal, da si je treba vzeti čas, preden se izrazi stališče o bojazni Ukrajincev in Palestincev, da se bo »mir dosegel na njihov račun«. Po Parolinovih besedah se je »težko izreči o teh vidikih; videli bomo, kakšne predloge bo dal, saj so mnogi prav zato vedno bili negotovi. Na primer tisti znani stavek: Naslednji dan se bo vojna končala. Toda kako? Nihče nikoli ni znal povedati in niti on sam ni dal konkretnih namigov o tem, kako. Poglejmo zdaj, kaj bo predlagal, ko bo nastopil mandat.«

Migracijska politika naj bo pametna

Državnega tajnika se je vprašalo za mnenje o Trumpovi trditvi med kampanjo pred štirimi tedni v Aurori (Kolorado), ko se je skliceval na zakon o tujcih Alien Enemies Act iz leta 1798 ter obljubil, da bo v primeru zmage izvedel največjo množično deportacijo nezakonitih priseljencev iz Latinske Amerike. Kardinal Parolin je opozoril na stališče papeža in Svetega sedeža glede vprašanja migracij, ki je v tem smislu zelo jasno: »Mi se zavzemamo za modro politiko do migrantov, torej takšno, ki ne bo šla v te skrajnosti. Papež je glede tega vprašanja dal zelo natančne in jasne napotke. Verjamem, da je to edini način, da se lotimo problema in ga rešimo na human način.«

Enotno soglasje o vprašanju življenja

Poleg razlik pa obstajajo tudi teme, ki zbližujejo, kot sta obramba življenja in obsodba splava. Po kardinalovih besedah je obramba življenja ena od pomembnih tem. Vendar tudi s tega vidika priporoča izvajanje skupne politike, ki si prizadeva združevati soglasja in ne sme ponovno postati politika polarizacije in delitev.

Odnosi se ne bodo spremenili

Parolin je zagotovil, da se bodo odnosi med Svetim sedežem in novo ameriško administracijo nadaljevali in se ne bodo spremenili. »Kot vedno obstajajo elementi, ki nas zbližujejo, in elementi, ki so morda različni in nas oddaljujejo. To bo priložnost za dialog in poskus skupnega iskanja novih točk soglasja, vedno v korist skupnega dobrega in miru na svetu.«

Dialog s Kitajsko se nadaljuje

Parolinu je bilo zastavljeno še vprašanje o odnosih s Kitajsko in napetostih iz leta 2020, ko je ameriški državni sekretar Mike Pompeo ostro kritiziral sporazum med Svetim sedežem in Kitajsko o imenovanju škofov in se v primeru obnovitve (takrat je šlo za drugo obnovitev po prvem podpisu leta 2018) celo bal, da bi Vatikan lahko ogrozil svojo moralno avtoriteto. »S Kitajsko smo vendarle napredovali, sporazum smo podaljšali za nadaljnja štiri leta,« je odgovoril Parolin. »Dialog se nadaljuje, sicer z majhnimi koraki, vendar se nadaljuje, zato potrjujemo to linijo, ne glede na odzive, ki lahko pridejo tudi iz Amerike.« Kardinal je poudaril, da je interes Svetega sedeža na Kitajskem cerkvene narave, »zato je treba izstopiti iz političnega pojmovanja, ki je morda prisotno v mnogih ocenah vlad in držav«.

Nevarnosti umetne inteligence

Sicer pa je Parolin v govoru na konferenci o umetni inteligenci izpostavil njena tveganja in priložnosti ter ponovil stališče Svetega sedeža, ki ostaja pozitivno. »Znanost in tehnologija ter razvoj so sami po sebi nevtralni, potem pa je od človeka, njegove inteligence, občutljivosti in vesti odvisno, ali jih bo uporabljal v korist dobrega, da bodo orodje dobrega in ne orodje smrti, saj obstaja strah, da bodo ta orodja delovala neodvisno od človeka.«

Dramatična kršitev humanitarnega prava

Parolin je izpostavil potrebo po ureditvi področja umetne inteligence in opozoril, da je za dosego spoštovanja ustrezne zakonodaje po vsem svetu potrebno zaupanje, ki pa ga danes primanjkuje.  »Gre za moralni problem. Ali se ljudje počutijo kot bratje ali ne? Ali živimo v resničnosti, ki jo dojemamo kot bratstvo, ali pa se počutimo kot sovražniki drug drugega?« je pripomnil. Danes se zdi, da se oblast prava krha, tako kot se krha mednarodni sistem. »Med različnimi akterji v mednarodni skupnosti je vse manj zaupanja, in če ni zaupanja, so tudi predpisi in različne norme malo vredni.«