Jaslice iz Betlehema, zvezda, ki prinaša upanje palestinskim kristjanom

Francesca Sabatinelli – Vatikan

Taisir Hasbun, kustos letošnje postavitve jaslic v dvorani Pavla VI., prihaja iz Betlehema, tako kot tudi obrtniki, ki so jih izdelali. »Gre za priložnost, ki je za prebivalce Betlehema zelo pomembna, saj se tako sliši naš glas, zlasti v teh precej težkih razmerah. To je način naše prisotnosti, ki jo delimo z vsemi obiskovalci, ki bodo prišli v dvorano Pavla VI., da damo vedeti o svojem obstoju, o svoji prisotnosti in o svoji udeležbi. To je zelo pomembno,« pove Hasbun.

Oljka kot simbol miru

Jaslice pripovedujejo zgodbo o Sveti deželi in Sveti družini: kipi so iz oljčnega lesa in tudi drugih materialov, kot so železo za glavno strukturo, biserovina za zvezdo ter kamen, keramika, steklo, tkanina in volna, iz katere sta izdelani ovci. Del jaslic je tudi živa oljka, ki predstavlja Palestino in njeno kmetijstvo, obenem pa je tudi simbol miru. Zvezda nad jaslicami je v obliki tiste, ki se nahaja v jami Jezusovega rojstva v Betlehemu, le da je večja in narejena iz biserovine.

Jaslice so nastale v sodelovanju s palestinskim odborom za cerkvene zadeve, palestinskim veleposlaništvom v Vatikanu in centrom Piccirillo v Betlehem. Izdelali so jih na betlehemski univerzi Dar Al-Kalima, del pa tudi v centru za pomoč osebam s posebnimi potrebami Ma’an lil-Hayat. Načrtovala sta jih Johny Andonia in Faten Nastas Mitwasi.

Revščina, s katero se soočajo prebivalci Betlehema

»Betlehem in celotna Sveta dežela, celotna Palestina so odvisni od turizma,« pripoveduje Hasbun. Leta 2019 je cerkev Jezusovega rojstva obiskalo več kot dva milijona romarjev, vključno s turisti in obiskovalci. »Zaradi pandemije smo doživeli popolno blokado, ki je trajala več kot leto dni, nato pa je sledil konflikt, ki je zdaj prizadel ves Bližnji vzhod, zlasti pa Palestino.«

Husban poudari, da je večina družin v Betlehemu in okolici – gre za okoli  70 odstotkov – odvisna od turizma, saj gre za obrtnike, ki izdelujejo izdelke iz oljčnega lesa, biserovine in keramike. Med pandemijo, sedaj pa zaradi vojne živijo v zelo težkih in negotovih razmerah, pogosto v pomanjkanju.

»Za nekatere družine je celo nemogoče najti hrano, mnoge živijo v skrajni revščini, zato je naša prisotnost v Vatikanu način, da se sliši naš glas, da povemo, da potrebujemo vašo solidarnost, vašo pomoč,« izpostavi Taisir Hasbun, ki upa, da se bodo »v jubilejnem letu 2025 razmere izboljšale, tako da bomo lahko spet sprejeli milijone romarjev, ki smo jih sprejemali skozi stoletja, od začetka krščanstva pa vse do danes. Betlehem je namreč zibelka krščanstva.«