V pripravi na jubilejno leto. Kupola bazilike svetega Petra

Predstavljano zgodovino in obnovo kupole bazilike svetega Petra, ki so jo zasnovali največji mojstri italijanske renesančne arhitekture. V popolnosti svojih oblik združuje umetniško mojstrstvo, inženirski talent in globok duhovni pomen. Notranjost kupole, ki v višino meri 133,3 metra, prekriva mozaik z zlato podlago v velikosti približno tri tisoč kvadratnih metrov. Restavratorska dela, ki so potekala v preteklih mesecih, so mozaični površini povrnila prvotne barve in sijaj.

Vatican News

Kupola bazilike svetega Petra je s približno 42 metri premera in s 14 tisoč tonami teže ena največjih zidanih streh, ki so jih kdajkoli zgradile človeške roke. Je simbol večnega mesta in vedno znova vzbuja osuplost, hvalo, začudenje in navdušenje pri tistih, ki jo prvič opazujejo kot turisti ali romarji, ali pri tistih, ki jo vidijo vsak dan.

Rekonstrukcija Bramantejevega načrta kupole
Rekonstrukcija Bramantejevega načrta kupole

Od Bramanteja do Michelangela

Načrt za kupolo je Michelangelo Buonarroti pripravljal vse do svoje smrti leta 1564. Preoblikoval je prvotni načrt, ki ga je Donato Bramante po navdihu Panteona pustil nedokončanega. Michelangelo je kot model uporabil dvojno kupolo, ki jo je Brunelleschi zasnoval v firenški stolnici.

Michelangelov projekt
Michelangelov projekt

Več kot 130 metrov višine

Kupolo sta dokončala Giacomo della Porta in Domenico Fontana leta 1590, v zadnjem letu papeževanja Siksta V. 800 delavcev je obok uspelo dokončati v samo dvaindvajsetih mesecih. Tri leta pozneje so na 18 metrov visoko lanterno postavili veliko bronasto kroglo, ki tehta 1862 kg in do katere se je bilo mogoče do sredine prejšnjega stoletja povzpeti po 537 stopnicah. Nad globusom, laminiranim z zlatom, se dviga 3,33 metra visok križ, ki je delo Sebastiana Torriganija in je celotno zunanjo višino bazilike dvignil na 133,30 metra.

Leseni model kupole
Leseni model kupole

Stebri glavnih relikvij

Kupolo podpirajo štirje ogromni stebri, v katerih so shranjene relikvije štirih svetnikov: Veronike, Helene, Longina in Andreja. Papež Klemen VIII. je v spomin na delo, ki ga je dokončal njegov predhodnik, želel na obroč, ki zapira laterno, namestiti napis S. PETRI GLORIAE SIXTVS PP. V. A. MDXC PONTIF. V (»V slavo svetega Petra, papež Sikst V., leta 1590, v petem letu pontifikata«).

Kupola naj bi bila brez okrasja. Prvi mozaiki

Isti Petrov naslednik se je prav tako odločil, da bo kupolo, ki je bila po Michelangelovem načrtu brez okrasja, opremil z mozaiki. Najprej so bili izdelani mozaiki ob vznožju kupole: doprsne podobe štirih evangelistov z njihovimi simboli: orlom, bikom, angelom in levom. Skice za mozaično dekoracijo bobna in kupole, ki prikazuje Gospodovo slavo, pripisujejo slikarju Giuseppeju Cesariju: gre za tempera slike na platnu v naravni velikosti, ki jih hranijo v palači Chigi v Ariccii.

Skice, shranjenoe v palači Chigi v Ariccii
Skice, shranjenoe v palači Chigi v Ariccii

Mreža na skicah in plačilo mozaičarjev

Kot je pojasnil Paolo Di Buono, direktor Vatikanskega mozaičnega ateljeja, so na nekaterih skicah vidni sledovi mreže. To je s tehničnega vidika pomembna podrobnost za razumevanje, kako so izdelovali mozaike: mreže so s skic prenesli na lepilni kit in verjetno je iz te naslikane primarne skice nastala nekakšna kopija sekundarne skice, s katero bil odtisnjen vzorec, ki je umetnikom pomagal pri izdelavi mozaika.
Z mrežami na skicah je povezana še ena zanimivost: mreža je bila zasnovana na kvadratih s stranico 22 centimetrov, kar je enakovredno merski enoti »ped«, ki se je uporabljala tudi kot računska enota za plačilo: izdelovalci mozaikov so bili namreč plačani glede na izdelane kvadratne pedi in zahtevnost opravljenega dela.

Tri tisoč kvadratnih metrov mozaične površine

Površina kupole, ki je v celoti prekrita s pozlačenimi mozaičnimi ploščicami, obsega približno tri tisoč kvadratnih metrov in je razdeljena na šestnajst predelov. Na njih so upodobljene različne figure: apostoli, patriarhi, škofje, angeli, kerubi, serafi, Bog oče, ki blagoslavlja, Devica Marija, sveti Janez Krstnik, sveti Pavel in apostoli.

Napisi v spomin na svetega Petra

Pogled obiskovalca pritegne tudi napis z 1,41 metra visokimi modrimi črkami na zlati podlagi, ki je bil izdelan med letoma 1605 in 1606: TV ES PETRVS ET SVPER HANC PETRAM AEDIFICABO ECCLESIAM MEAM ET TIBI DABO CLAVES REGNI CAELORVM (»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in dal ti bom ključe nebeškega kraljestva«). Poleg napisa sta v mozaiku upodobljena tudi prekrižan zlat in srebrn ključ skupaj s tiaro, ki predstavljajo Petrov primat in nauk.

Veliko novejši pa so trije drugi mozaični napisi. Med letoma 1867 in 1870 jih je zasnoval papež Pij IX. ob prvem vatikanskem koncilu, dokončani pa so bili leta 1935 v spomin na sveto leto odrešenja. Prvi se glasi O PASTOR ECCLESIAE TV OMNES CHRISTI PASCIS AGNOS ET OVES (O, pastir Cerkve, ti paseš vsa Kristusova jagnjeta in ovce). Da bi nakazali enost Cerkve, se ta napis ponovi tudi v grškem jeziku. Ob vznožju kupole, pod podobami evangelistov, pa je zapisano: HINC VNA FIDES MUNDO REFVLGIT (»Od tod sije v svet ena sama vera«) in HINC SACERDOTII-VNITAS EXORITVR (»Od tod se preraja edinost duhovništva«).

Restavriranje mozaikov

V času pred jubilejem Vatikanski mozaični atelje obnavlja in čisti mozaike na dnu bobna kupole, restavriranje pa bo končano konec decembra. Kot je dejal Di Buono, je bilo to področje v preteklih letih najbolj podvrženo vplivu človeške prisotnosti, zaradi prehajanja obiskovalcev. Po njegovih besedah so mozaike našli v dobrem stanju. Kamenčki so precej majhni, merijo približno 1 cm, in so iz marmorja in emajla.

Faze posega

V prvi fazi so pregledali mozaike in zavarovali dele, ki so se premikali ter označili tiste, ki manjkajo. Sledilo je čiščenje, cilj katerega je bil odstraniti umazanijo, ki je posledica različnih dejavnikov, kot je dim sveč. Zadnji korak pa se je nanašal na popravilo oz. vstavljanje manjkajočih delov.

Močna in bleščeča barva

Direktor Di Buono je dejal, da so restavratorje presenetile »izjemno svetle in močne barve, ki do zdaj zaradi plasti umazanije, ki se je nabirala skozi čas, niso prišle do izraza. Po njih si lahko predstavljamo, kako je bila prvotno videti celotna kupola«. Zanimive so tudi nekatere barvne kombinacije, kot sta vijolična in zlata, ki spominjajo na bizantinsko umetnost.

Monograma

Poleg tega sta se med restavratorskim delom pojavila tudi dva monograma. Po besedah Di Buona jih lahko najverjetneje pripišemo dvema mozaičarjema, za katera iz dokumentov vemo, da sta izdelovala mozaike: to sta Cesare Rossetti in Francesco Martinelli.

Četrtek, 19. december 2024, 14:37