Kateheza: Zapoved 'Ne ubijaj!' je poziv k ljubezni

Andreja Červek – Vatikan

Tudi današnja kateheza je bila namenjena peti Božji zapovedi Ne ubijaj. Medem ko jo je sveti oče prejšnjo sredo postavil k starozavezni kontekst, je danes o njej spregovoril v luči Jezusovega nauka. Kot je izpostavil, nam ta zapoved razodeva, kako je v Božjih očeh človeško življenje dragoceno, sveto in nedotakljivo. »Nihče ne sme zaničevati življenja, ne svojega in ne drugih. Človek namreč v sebi nosi podobo Boga in je predmet njegove neskončne ljubezni, kakršnokoli je že stanje, v katerem je bil poklican v življenje,« je dejal papež Frančišek.

Tudi žalitev in zaničevanje lahko ubijeta

V evangeljskem odlomku iz Matejevega evangelija, ki se je tudi bral med splošno avdienco, Jezus spregovori o peti zapovedi na še bolj poglobljen način. Zatrdi, da je pred Božjo sodbo celo jeza do brata oblika uboja (glej Mt 5, 21-24). Zato bo apostol Janez zapisal: »Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec« (1 Jn 3,15). A Jezus se ne ustavi samo pri tem. In isti logiki doda, da tudi žalitev in zaničevanje lahko ubijeta.

Kot je pripomnil Frančišek, smo mi navajeni žaliti. Žalitev izrečemo, kakor da bi bila vdih. Jezus pa nam pravi, da žalitev ubija. Enako tudi zaničevanje, saj ubija dostojanstvo osebe. Prav bi bilo, da bi ta Jezusov nauk vstopil v naše misli in srce in bi pri sebi sklenili, da ne bomo nikoli več nikogar žalili.

Sveti oče je nadaljeval, da noben človeški zakonik ne izenačuje tako zelo različnih dejanj in jim dodeli isto stopnjo sodbe, kakor je to storil Jezus. V skladu s tem Jezus poziva, naj pustimo dar pred oltarjem, če se tam spomnimo, da ima naš brat kaj proti nam, ter gremo in se najprej spravimo z njim. Papež je dodal, da bi tudi mi, ko gremo k maši, morali imeti to držo sprave z osebami, s katerimi smo imeli težave, o katerih smo mislili slabo in smo jih užalili.

Brezbrižnost ubija

Kaj želi povedati Jezus, ko peto zapoved razširi do te točke? Papež Frančišek je pojasnil: »Človek ima plemenito življenje, zelo občutljivo, in ima skriti 'jaz', ki ni manj pomemben od njegovega fizičnega telesa. Da se užali nedolžnost nekega otroka, je dovolj neprimeren izraz. Da se rani neko žensko, je lahko dovolj hladna gesta. Da se zlomi srce nekemu mladostniku, je dovolj odtegniti mu zaupanje. Da se uniči človeka, je dovolj, da se zanj ne meni. Brezbrižnost ubija. Je kakor če bi rekli 'Ti si zame mrtev', saj smo ga v svojem srcu že ubili. Ne ljubiti je prvi korak k ubijanju; in ne ubijati je prvi korak k ljubezni.«

Ali sem varuh svojega brata?

Papež je spomnil na svetopisemski primer Kajna in Abela. Na začetku Svetega pisma imamo tisti »grozen stavek, ki pride iz ust prvega ubijalca Kajna, potem ko ga Gospod vpraša, kje je njegov brat«. Kajn odgovori: »Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?« (1 Mz 4,9). Tako govorijo morilci: »ne tiče se me«, »to je tvoja stvar« in podobno. Frančišek je pozval, naj poskušano odgovoriti na vprašanje: »Ali smo mi varuhi svojih bratov?« In sam odgovoril: »Seveda smo. Smo varuhi drug drugega!« To je pot življenja in pot ne ubijanja.

Ne ubijati pomeni tudi odpustiti

»Človeško življenje potrebuje ljubezen,« je poudaril sveti oče in se vprašal, kaj je pristna ljubezen. »Je tista, ki nam jo je pokazal Kristus, torej usmiljenje. Ljubezen, kjer ne moremo storiti drugače, je tista, ki odpušča, ki sprejme tistega, ki nam je storil hudo. Nihče med nami ne more preživeti brez usmiljenja, vsi potrebujemo odpuščanje. Če torej ubijati pomeni uničiti, odstraniti, odpraviti nekoga, 'ne ubijati' pomeni negovati, spoštovati, vključiti. In tudi odpustiti.«

Delati dobro

Nihče se ne more slepiti in misliti, kako je v redu, ker ne dela ničesar slabega. Minerali ali rastline imajo ta način bivanja, ne pa človek. Od človeka se zahteva več. Treba je namreč delati dobro, kar čaka vse nas, vsakega na svoj način, kar nas do kraja naredi nas same. Ne ubijaj je po papeževih besedah »poziv k ljubezni in usmiljenju, je poziv k življenju v skladu z Gospodom Jezusom, ki je dal življenje za nas in je vstal za nas«.

Poziv k ljubezni

On, Gospod, ki se je učlovečil in s tem posvetil naše življenje; On, ki ga je s svojim življenjem naredil za neprecenljivega; On, ki je »začetnik življenja« (Apd 3,15), ki mu gre zahvala, da je vsak Očetov dar. V Njem, v njegovi ljubezni, ki je močnejša od smrti, in z močjo Svetega Duha, ki nam ga daje Oče, lahko sprejmemo njegovo besedo Ne ubijaj kot najpomembnejši in bistveni poziv, to je poziv k ljubezni, je sklenil katehezo papež Frančišek.