Kateheza: Zvestoba je lastnost svobodnega, zrelega in odgovornega človeškega odnosa

Andreja Červek – Vatikan

Ljubezen je dokončna

Zapoved Ne prešuštvuj je poziv k zvestobi. Noben človeški odnos namreč ni pristen brez zvestobe in vdanosti, je dejal papež Frančišek med današnjo katehezo. »Ne more se ljubiti samo dokler mi koristi, kajti ljubezen se izraža ravno onkraj praga lastne koristi, ko se daje vse brez zadržka.« Kot piše v Katekizmu: »Ljubezen hoče biti dokončna. Ljubezen ne more obstajati 'do nadaljnjega'« (KKC 1646). Papež je pojasnil: »Zvestoba je značilnost svobodnega, zrelega in odgovornega človeškega odnosa. Tudi prijatelj se pokaže pristen, ker tak ostane v vsakem primeru, sicer ni prijatelj. Kristus razodeva pristno ljubezen. On, ki živi v neskončni Očetovi ljubezni, je zvesta Ljubezen, ki nas sprejme tudi takrat, ko se zmotimo, in nam vedno hoče dobro, tudi ko si tega ne zaslužimo.«

Človek potrebuje brezpogojno ljubezen

Človeško bitje potrebuje, da je ljubljeno brez pogojev. Kdor ne prejme te sprejetosti, v sebi nosi določeno nedopolnjenost, pogostno ne da bi se tega zavedal. Človeško srce poskuša to praznino izpolniti z nadomestki, s tem ko pristaja na kompromise in povprečnost, ki imajo o ljubezni samo nek nedoločen okus. Nevarnost je, da nezrele odnose imenujemo ljubezen, z iluzijo, da smo našli življenjsko luč v nečem, kar je v večini primerov samo njen odsev.

Poklicanost k zvesti spontanosti odnosov

Tako na primer pride do »precenjevanja fizične privlačnosti«, ki je sama po sebi Božji dar, a je »namenjena pripravi poti za pristen in zvest odnos z osebo«. Kakor je govoril sv. Janez Pavel II., človeško bitje je poklicano k polni in zvesti spontanosti odnosov, ki je postopen rezultat razločevanja vzgibov lastnega srca. Je nekaj, kar se osvoji, od trenutka, ko se vsako človeško bitje mora z vztrajnostjo in verodostojnostjo naučiti, kaj je pomen telesa.

Postaviti se na trdna tla zveste Božje ljubezni

Klic v zakonsko življenje  zatorej zahteva skrbno razločevanje o kvaliteti odnosa in čas zaroke za njegovo preverjanje. Da bi pristopila k zakramentu zakona, morata zaročenca dozoreti v prepričanosti, da je v njuni vezi Božja roka, ki je pred njima, ju spremlja in jima bo omogočila reči: »S Kristusovo milostjo obljubljam, da ti bom vedno zvest.« Ne moreta si obljubiti zvestobe »v veselju in žalosti, v zdravju in bolezni« ter se ljubiti vse dni svojega življenja samo na osnovi dobre volje in upanja, da bodo stvari funkcionirale. Potrebno je, da se postavita na »trdna tla zveste Božje ljubezni«.

Priprava na zakon je pomembna

Papež je izpostavil, da je ravno zato pred prejemom zakramenta zakona potrebna skrbna priprava, katehumenat, kajti »v igri je celotno življenje v ljubezni, z ljubeznijo pa se ne igra«. Priprava na zakon ne more biti omejena na tri ali štiri srečanja v župniji. To je nepristna priprava, odgovornost pa tukaj pade na župnika, ki jo organizira, na škofa, ki jo dovoli. Priprava mora biti zrela, za to pa je potreben čas. Ne gre za neko formalno dejanje, ampak za zakrament, na katerega se je treba pripraviti z dejanskim katehumenatom.

Zvestoba je življenjski slog

»Zvestoba je način biti, je življenjski slog,« je dejal sveti oče. »Dela se vdano, govori se iskreno, ostaja se zvest resnici v svojih mislih in dejanjih. Življenje, ki je prepleteno z zvestobo, se izraža v vseh razsežnostih in nam pomaga biti moški in ženske, ki so zvesti in zanesljivi v vsaki okoliščini.« A da bi prišli do tako lepega življenja, ni dovolj naša človeška narava, ampak mora v naše življenje vstopiti Božja zvestoba.

Naša zvestoba izvira iz Jezusove smrti in vstajenja

Ta šesta zapoved nas po papeževih besedah poziva, naj pogled obrnemo v Kristusa, ki nam lahko s svojo zvestobo »odvzame naše prešuštno srce in nam podari zvesto srce«. V njem in samo v njem je ljubezen brez zadržkov in sprememb, popolna podaritev brez oklepajev in vztrajnost sprejemanja vse do konca. »Iz njegove smrti in vstajenja prihaja naša zvestoba, iz njegove brezpogojne ljubezni prihaja stalnost v odnosih. Iz občestva z njim, z Očetom in s Svetim Duhom prihajata občestvo med nami in zmožnost  živeti naše odnose v zvestobi,« je dejal papež Frančišek.