Papež v Bolgariji: Dežela srečanja med kulturami in civilizacijami

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je na mednarodnem sofijskem letališču v Bolgariji pristal ob 9. uri po srednjeevropskem času. Takoj zatem je v protokolarnem delu letališča potekalo srečanje z bolgarskim predsednikom vlade. V predsedniški palači v Sofiji je bila najprej sprejemna slovesnost, potem pa še srečanje z bolgarskim predsednikom Rumenom Radevom. Ob 10.30 se je začelo srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskim zborom na trgu Atanas Burov, med katerim je papež zbrane tudi nagovoril.

Raznolikost kot priložnost

Izrazil je veselje ob svojem obisku Bolgarije, ki jo je imenoval »prostor srečanja med mnogovrstnimi kulturami in civilizacijami«, »most med vzhodno in južno Evropo«, »odprta vrata na bližnji vzhod«; je »dežela, kjer so starodavne krščanske korenine, ki hranijo poklicanost k pospeševanju srečanja tako v regiji kot mednarodni skupnosti«. »Tukaj se na raznolikost, v spoštovanju specifičnih posebnosti, gleda kot na priložnost in bogastvo in ne kot na razlog za nasprotovanje.«

Skupaj podpirati spoštovanje in dostojanstvo osebe

Papež se je s pozdravi obrnil na bolgarskega predsednika in ostale predstavnike političnih oblasti, na patriarha, metropolite, škofe svetega sinoda in vernike bolgarske pravoslavne Cerkve ter na vse pripadnike katoliške Cerkve, ki jih je prišel »potrdit v veri in opogumit na njihovi vsakodnevni življenjski poti in pri njihovem krščanskem pričevanju«. Pozdravil je tudi pripadnike drugih krščanskih skupnosti, člane judovske skupnosti in vernike islama ter poudaril, da z njimi deli prepričanje, da »resnični verski nauki vabijo k zasidranosti v vrednotah miru, k podpori vrednot vzajemnega poznavanja, človeškega bratstva in skupnega sobivanja« (glej Dokument o človeškem bratstvu, Abu Dhabi, 2019). »Izkoristimo gostoljubnost, ki nam jo ponuja bolgarski narod,« je povabil, »da bo vsako verstvo, ki je poklicano k pospeševanju harmonije in sloge, pomagalo k rasti kulture in okolja, prežetih s spoštovanjem človeške osebe in njenega dostojanstva, s tem ko bomo vzpostavljali vitalne povezave med civiliziranostjo, rahločutnostjo in različnimi tradicijami ter zavračali vsako nasilje in prisilo. Na ta način se bo porazilo tiste, ki hočejo s človeško osebo na vsak način manipulirati in jo instrumentalizirati.«

Janez XXIII. in spoštovanje bolgarskega naroda

Frančišek je pojasnil, da se njegov pastoralni obisk Bolgarije navezuje na obisk, ki ga je maja 2002 opravil Janez Pavel II., ter na deset letno navzočnost apostolskega delegata Angela Roncallija, poznejšega papeža Janeza XXIII., v Sofiji. Roncalli je v svojem srcu nosil hvaležnost in globoko spoštovanje do bolgarskega naroda. »Sv. Janez XXIII. je neutrudno delal za pospeševanje bratskega sodelovanja med vsemi kristjani. Z drugim vatikanskim koncilom, ki ga je sam sklical in vodil v njegovi prvi fazi, je dal veliko spodbudo in prodornost razvoju ekumenskih odnosov.«

Oblikovati nove poti miru in sloge

Po sledeh teh previdnostnih dogodkov, od leta 1968 dalje, uradna bolgarska delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki najvišjih civilnih in cerkvenih oblasti, vsako leto obišče Vatikan za praznik svetih Cirila in Metoda. »Ta dva sta evangelizirala slovanska ljudstva in dala začetek razvoju njihovega jezika in kulture, predvsem pa obilnim in trajnim sadovom krščanskega pričevanja in svetosti. Naj bosta blagoslovljena sveta Ciril in Metod, sozavetnika Evrope, ki sta nam zgled s svojimi molitvami, nadarjenostjo in složnim apostolskim trudom ter po več kot tisočletju ostajata navdihovalca za rodoviten dialog, harmonijo, bratsko srečanje med Cerkvami, državami in narodi! Da bi njun svetel zgled lahko spodbudil številne posnemovalce tudi v naših dneh ter oblikoval nove poti miru in sloge!« so bile papeževe besede.

Demografska zima

Sedaj, v tem zgodovinskem trenutku, trideset let po koncu totalitarnega režima, ki je vklenil svobodo in iniciative, se Bolgarija sooča s posledicami emigracije več kot dveh milijonov svojih državljanov, ki so v zadnjem desetletju odšli iskat nove zaposlitvene priložnosti. Istočasno se mora Bolgarija, tako kot mnoge druge države stare celine, soočiti z novo demografsko zimo, ki se je kot ledena zavesa spustila nad mnoge dele Evrope, kar je posledica zmanjšanja zaupanja v prihodnost. Padec rojstev, h kateremu se prišteva velik migracijski val, je privedel do zapuščanja in izpraznitve mnogih vasi in mest. Bolgarija se prav tako sooča s pojavom, ko želijo vanjo vstopiti osebe, ki bežijo pred vojnami, konflikti ali revščino ter poskušajo na vsak način dospeti do najbogatejših območij evropske celine, da bi našle nove priložnosti za življenje ali zgolj varno zatočišče.

Da bi mlade generacije ostale v domovini

Papež je v nadaljevanju zatrdil, da pozna prizadevanje, s katerim se voditelji te države že leta trudijo ustvariti pogoje, da predvsem mladi ne bi bili prisiljeni emigrirati. »Želel bi vas opogumiti k nadaljevanju te poti, da si na vso moč trudite pospeševati ugodne pogoje, tako da bodo mladi lahko vlagali svoje sveže energije in načrtovali svojo osebno in družinsko prihodnost, ko bodo v domovini našli razmere, ki zagotavljajo dostojno življenje. Vam, ki poznate dramo emigracije, si bom dovolil predlagati, da ne zaprete oči, srca in roke tistemu, ki trka na vaša vrata, kar je del vaše tradicije.«

Ponuditi prihodnost upanja

»Vaša država je vedno izstopala kot most med vzhodom in zahodom in bila zmožna pospeševati srečanje med različnimi kulturami, etnijami, civilizacijami in verstvi, ki so tukaj stoletja sobivala v miru. Razvoj Bolgarije, tudi ekonomski in civilni, nujno gre preko priznanja in ovrednotenja te miroljubne značilnosti. Da bi ta dežela, razmejena z veliko reko Donavo in obalo Črnega morja, rodovitna zaradi ponižnega dela mnogih generacij, odprta za kulturno in trgovsko izmenjavo, članica Evropske unije, lahko ponudila svojim otrokom prihodnost upanja. Naj Bog blagoslovi Bolgarijo, jo ohranja miroljubno in gostoljubno ter jo naredi cvetočo in srečno!«