Papež Frančišek o Jezusovih besedah Petru: »Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva«
Papež Frančišek
Zaradi tega vidimo sv. Petra pogosto upodobljenega z dvema velikima ključema v roki, kakor na tem kipu, ki se nahaja na tem trgu. Ta ključa predstavljata službo oblasti, ki mu jo je Jezus izročil, za služenje vsej Cerkvi, ker je oblast služenje in če oblast ni služenje, je diktatura.
Bodimo pa pozorni, da bomo prav razumeli smisel tega. Petrovi ključi so dejansko ključi Kraljestva, ki ga pa Jezus ne opiše kot trezor ali blindirano sobo ampak z drugimi podobami: majhno seme, dragoceni biser, skrit zaklad, prgišče kvasa (prim. Mt 1-33), torej kot nekaj dragocenega in bogatega, to ja, vendar pa istočasno kot nekaj majhnega in kot nekaj, kar ne vzbuja pozornost. Da bi ga dosegli, ni potrebno sprožiti varnostne mehanizme in varnostne ključavnice, temveč gojiti kreposti kot so potrpežljivost, pozornost, vztrajnost, ponižnost, služenje.
Poslanstvo torej, ki ga je Jezus zaupal Petru, ni v tem, da bi z zapahi zaprl vrata hiše in dovolil vstop samo nekaterim izbranim gostom, ampak pomagati najti vsem pot do vstopa v zvestobi Jezusovemu evangeliju. Vsi, vsi, vsi, lahko vstopijo.
In Peter bo tako delal vse svoje življenje, zvesto, vse do mučeništva, potem ko je prvič izkusil, ne brez težav in z mnogimi padci, veselje in svobodo, ki izhajata iz srečanja z Gospodom. Najprej se je moral spreobrniti, da je odprl vrata Jezusu in razumeti, da je oblast služenje in to zanj ni bilo lahko. Pomislimo: tik po tem, ko je rekel Jezusu: »Ti si Kristus«, ga je moral Učitelj grajati, ker ni hotel sprejeti prerokbe o njegovem trpljenju in smrti na križu (prim. Mt 16,21-23).
Peter ni prejel ključev Kraljestva, ker je bil popoln, saj je bil grešnik, ampak ker je bil ponižen in pošten in ker mu je Oče podaril iskreno vero (prim. Mt 16,17). Zato je, ko se je zaupal Božjemu usmiljenju, mogel podpreti in okrepiti svoje brate, kakor je bil naprošen (prim. Lk 22,32).
Danes se lahko vprašamo: gojim željo, da bi z Božjo milostjo vstopil v njegovo kraljestvo in bil z njegovo pomočjo gostoljuben varuh tudi za druge? In da bi to storil, ali se pustim »izbrusiti«, omehčati, oblikovati Jezusu in njegovemu Duhu, ki živi v nas, v vsakem od nas?
Naj nam Marija, Kraljica apostolov, ter sveta Peter in Pavel omogočijo s svojo molitvijo, da bomo drug drugemu vodnik in opora v srečanju s Kristusom.