Papež Frančišek: So tudi zame Jezusove besede, »besede večnega življenja«?

Papež Frančišek

Lep odgovor! Gre za čudovit izraz, ki pričuje prijateljstvo in zaupanje, ki ga skupaj z drugimi učenci vežeta na Kristusa. »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (Jn 6,68). Lepo.

Peter ga izreče v kritičnem trenutku. Jezus je pravkar zaključil govor, v katerem je rekel, da je kruh, ki je prišel iz nebes (prim. Jn 6,41). Gre za težavno izrazoslovje, ki so ga ljudje težko razumeli in številni, tudi učenci, so ga zapustili, ker ga niso razumeli. Dvanajsteri pa ne. Ostali so, ker so v Njem našli besede večnega življenja. Videli so ga pridigati, videli so čudeže, ki jih je storil in so skupaj z njim med javnimi trenutki, kakor tudi v domačnosti vsakdanjega življenja (prim. Mr 3,7-19).

Učenci ne razumejo vedno tega, kar Učitelj pravi in dela. Včasih s težavo sprejmejo paradoks njegove ljubezni (prim. Mt 5,38-48); skrajne zahteve njegovega usmiljenja (prim. Mt 18,21-22); radikalnost njegovega načina, kako se podariti vsem. Za njih ni to lahko razumeti, a so zvesti. Jezusove izbire so večkrat onkraj običajne miselnosti, onkraj predpisov institucionalne religije in izročil, do te mere, da ustvarijo provokativne situacije in tiste, ki te spravijo v zadrego (prim. Mt 15,12). Ni lahko hoditi za njim.

Pa vendar, med številnimi učitelji tistega časa, so Peter in drugi apostoli samo v Njem našli odgovor na žejo življenja, veselja, ljubezni, ki poživlja. Samo zaradi Njega so začeli okušati polnost življenja, ki so ga iskali, onkraj omejenosti zaradi greha in celo smrti. Zaradi tega ne odidejo. Vsi, razen enega, ne glede na številne padce in kesanja, bodo ostali z Njim vse do konca (prim. Jn 17,12).

Bratje in sestre, to se tiče tudi nas. Tudi nam dejansko ni lahko hoditi za Gospodom, razumeti njegov način delovanja, prisvojiti si njegova načela in njegove zglede. Toda, bolj ko smo mu blizu – bolj ko se oprimemo njegovega evangelija, prejmemo njegovo milost v Zakramentih, smo v njegovi družbi v molitvi, ga posnemamo v ponižnosti in dejavni ljubezni –, bolj okušamo lepoto tega, da ga imamo za Prijatelja in se zavedamo, da ima samo On »besede večnega življenja«.

Vprašajmo se torej: koliko je Jezus navzoč v mojem življenju? Koliko pustim, da se me dotaknejo in me izzovejo njegove besede? Bi lahko rekel, da so tudi zame »besede  večnega življenja«? Tebe, brat, sestra vprašam: Jezusove besede so zate, tudi zame, »besede  večnega življenja«?

Marija, ki je Jezusa, Besedo Boga, sprejela v svojem mesu, naj nam pomaga poslušati ga in ga nikoli ne zapustiti.