Papež med opoldanskim nagovorom: Ko poskrbiš za najslabotnejšega, postaneš velik
Papež Frančišek
»Sin človekov bo izročen ljudem v roke in ga bodo umorili, ko pa bo umorjen, bo po treh dneh vstal« (v. 31). Učenci pa medtem ko hodijo za Učiteljem, imajo v glavi in na ustnicah druge stvari. Ko jih Jezus vpraša, o čem so se pogovarjali, mu niso odgovorili.
Bodimo pozorni na to tišino. Učenci molčijo, ker so med sabo razpravljali, ko je večji (prim. v. 34). Molčijo zaradi sramu. Kakšno nasprotje glede na Gospodove besede! Medtem ko jim Jezus zaupa smisel svojega življenja, oni govorijo o oblasti. In tako je sedaj sram zaprl njihova usta, kakor je prej ošabnost zaprla njihova srca. Jezus pa odprto spregovori o pogovorih, ki so jih šušljali med potjo: »Če kdo hoče biti prvi med vami, naj bo izmed vseh zadnji« (prim. v. 35). Hočeš biti velik? Postani majhen in začni služiti vsem.
Jezus s tako preprosto a odločilno besedo prenavlja naš način življenja. Poučuje nas, da resnična oblast ni v nadvladi najmočnejših temveč v skrbi za najslabotnejše. Resnična oblast poskrbi za najslabotnejše. S tem postaneš velik!
Poglejte zakaj je Jezus v tistem trenutku poklical otroka, ga postavil v sredo med apostole, ga objel in rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme« (v. 37). Otrok nima moč, ima pa potrebo. Ko začnemo skrbeti za človeka, prepoznamo, da ima človek vedno potrebo po življenju.
Mi, vsi mi smo živi, ker smo bili sprejeti, zaradi moči pa smo pozabili na to resnico: Ti si živ, ker si bil sprejet. Tedaj postanemo oblastni in ne več služabniki. In tisti, ki zaradi tega najbolj trpijo so zadnji: mali, slabotni, ubogi.
Bratje in sestre, koliko ljudi trpi in umrje zaradi bojev za oblast. Gre za življenja, ki jih svet zavrača, kakor je zavrnil Jezusa. Ko so ga izročili v roke ljudem, zanj ni bilo objema temveč križ. Evangelij pa kljub temu ostane živa beseda, polna upanja. Kajti On, ki so ga zavrgli, je vstal in je Gospod.
Sedaj na to lepo nedeljo se lahko vprašamo: znam prepoznati Jezusovo obličje v najmanjših? Skrbim za bližnjega tako, da mu velikodušno strežem? Se zahvalim za tistega, ki skrbi za mene?
Skupaj prosimo Marijo, da bomo kot ona osvobojeni domišljavosti in tako pripravljeni za služenje.
