Papež mladim v Diliju: Delajte hrup in trušč ter spoštujte ostarele

Vatican News

Mladi so svetega očeta ob prihodu pozdravljali z vzklikoma »Mi smo papeževa mladina!« ter »Živel, papež Frančišek!« Po plesu in pričevanjih je papež mlade pozdravil v njihovem jeziku – »Dadeer di’ak!« (Dober dan!) –, nato pa začel pogovor z njimi.

»Najprej vam zastavim eno vprašanje, poglejmo, kdo mi bo odgovoril: Kaj počnejo mladi? Kaj počnejo mladi? Ti [pokaže na dekle v bližini].«
»Oznanjajo Kristusa.«
»Zelo dobro. Kaj še počnejo mladi?«
»Oznanjajo Božjo besedo.«
»Zelo dobro. Kaj še počnejo mladi?«
»Ljubijo drug drugega.«
»Ljubijo. Mladi imajo veliko sposobnost ljubiti. Kaj še počnejo mladi?«
»Gojiti moramo mir v naši državi.«
»Tega nikoli ne pozabite. Zelo dobro, zelo dobro. Toda obstaja nekaj, kar mladi vedno počnejo, mladi različnih narodnosti, mladi različnih verstev. Veste, kaj mladi vedno počnejo? Mladi delajo hrup, mladi delajo trušč. Se strinjate s tem?« [mladi odgovorijo pritrdilno]

Zahvaljujem se vam za pozdrave, pričevanja in vprašanja. Zahvaljujem se vam za plese. Veste, da je ples izražanje občutkov s celotnim telesom. Ali poznate koga izmed mladih, ki ne zna plesati? [mladi odgovorijo: Ne.] Življenje prihaja s plesom. In vi ste dežela mladih ljudi.

Danes zjutraj sem enemu izmed škofov rekel naslednjo stvar: nikoli ne bom pozabil vašega nasmeha. Ne prenehajte se smejati. Vi predstavljate veliko večino prebivalstva te dežele in vaša prisotnost jo napolnjuje z življenjem, z upanjem in s prihodnostjo. Ne izgubite navdušenja vere. Predstavljajte si mladega človeka brez vere, s takšnim žalostnim obrazom … Veste, kaj zruši mladega človeka? Grešna nagnjenja. Bodite pozorni. Pridejo namreč tisti, ki se imenujejo prodajalci sreče in ti prodajo drogo, prodajo ti veliko stvari, ki ti dajo srečo za pol ure, ne več. Vse to poznate bolje od mene, kajne? Jo poznate ali ne? Ne slišim. [mladi odgovorijo: Ja!] Dobro, zelo dobro.

Želim vam, da bi šli naprej z veseljem mladih. Vendar pa ne pozabite, da ste dediči tistih, ki so živeli pred vami in so utemeljili ta narod. Zato ne izgubite spomina. Spomina na tiste, ki so hodili pred vami in so z velikimi žrtvami utrdili ta narod.

Medtem ko sem sem se peljal po ulicah, sta se mojega srca globoko dotaknili dve stvari: mladi te dežele in nasmeh. Ste ljudstvo, ki se zna smejati, nadaljujte tako, ne pozabite.

In mlad človek mora sanjati. Kako se sanja? Tako da se pije alkohol? Ne, v tem primeru boš imel nočne more. Vabim vas, da sanjate, da sanjate velike stvari. Mlad človek, ki ne sanja, je upokojenec življenja. In ali je kdo izmed vas upokojenec? [mladi odgovorijo: Ne.] Mladi morajo delati hrup, da pokažejo življenje, ki ga imajo. Toda mlad človek je na sredini življenjske poti. Vmes med otroki in ostarelimi. In ali veste, katero je eno največjih, najlepših bogastev, ki jih ima družba? Ostareli, stari starši. Oni so tisti, ki predajajo modrost mladim. Ali vi spoštujete ostarele? [mladi odgovorijo: Ja.] Ostareli so bili v zgodovini vedno pred nami mladimi, kajne? Ostareli so zaklad. Vsako ljudstvo ima dva zaklada: to so otroci in ostareli. Ste razumeli? Poglejmo, ponovite. Katera sta dva največja zaklada ljudstva? [mladi odgovorijo: Otroci in ostareli.] Zato mora družba, ki ima toliko otrok, kot vaša, skrbeti zanje; in družba, ki ima veliko ostarelih, ki so spomin, pa jih mora spoštovati in jih negovati.

Povedal vam bom zgodbo. V neki družini so oče, mama, otroci in zelo star dedek jedli skupaj. Dedek, ki je bil zelo star, pa se je pri jedi umazal, hrana mu je padala iz ust. Zato se je oče odločil, da bo v kuhinji postavil mizo, da bo tam dedek jedel sam. Družini je razložil, da bodo tako lahko povabili ljudi, ne da bi se ga sramovali. Čez nekaj je prišel oče in videl petletnega sina, ki se je igral z lesom. Oče ga je vprašal: "Kaj delaš s tem lesom?" "Izdelujem mizo." "Zakaj?" "Zate, za takrat, ko boš star in boš moral jesti sam."

Dva največja zaklada, ki ju ima družba, so otroci in stari starši. Ponovimo skupaj. Katera sta dva največja zaklada, ki ju ima družba? [mladi odgovorijo: Otroci in ostareli.] Prosim, poskrbite za otroke in poskrbite za stare starše. Se strinjamo? Zdaj pa velik aplavz za naše stare starše.

V vaši deželi imate čudovito zgodovino junaštva, vere, mučeništva, ter predvsem odpuščanja in sprave. Vprašam vas: Katera oseba v vsej zgodovini je tista, ki je zmogla odpustiti in je želela spravo? Premislite. Kdo je ta oseba? [mladi odgovorijo: Jezus.] Jezus, naš brat, ki želi, da bi bili vsi združeni. In zaradi te sprave želim vam, mladim, zaupati tri stvari: svobodo, prizadevnost in bratstvo.

V tetumščini obstaja pregovor, ki pravi »ukun rasik-an«. To pomeni imeti sposobnost samoobvladovanja. Kaj je mlad človek, ki ni sposoben samoobvladovanja, ki ni sposoben živeti ukun rasik-an? Povejte. [eden izmed mladih odgovori: Odvisnik.] Zelo dobro. Moški, ženska, fant ali dekle, ki ni sposoben samoobvladovanja, je suženj, je odvisen, ni svoboden. Od česa je lahko mlad človek odvisen? [mladi odgovorijo: Od greha, od mobilnega telefona, od svojih želja]. Lahko je suženj lastnih želja, lahko misli, da je vsemogočen. Suženj česa je še lahko mlad človek? [Vzvišenosti.] Dobro. Medtem ko mlad človek, ki je prizadeven, ki dela, kakšen je? [Eden izmed mladih odgovori.] Dobro, rad ima preprostost. Kaj še? Je odgovoren. Mlad človek, ki ima rad družbo bratov, sester, ki je odgovoren, ima rad svojo državo. To je zelo pomembno.

Rogéria, Cecilia in Efranio pa so omenili še eno stvar: pomen skrbi za skupni dom in za gojenje enotnosti v družini. Mlad človek mora razumeti, da biti svoboden ne pomeni, da nekdo lahko dela, kar hoče, ampak imeti odgovornosti. In ena od teh odgovornosti je ta, da se nauči skrbeti za skupni dom. Eden izmed vzhodni pregovorov pravi, da težki časi ustvarjajo močne ljudi. Poglejte svoje starše, svoje stare starše, ki so se morali soočiti s težkimi časi, da so svoji državi dali svobodo. Zato se morate tudi vi naučiti soočati težke čase.

In preden gremo, je še ena vrednota, ki se je morate naučiti: bratstvo. Biti bratje, ne sovražniki. Vaši predniki, vaši starši in stari starši so morda imeli različne ideje, vendar so bili bratje. In vprašam vas: ali je dobro, da imajo mladi različne ideje? [Ja.] In zakaj? Da se prepirajo z drugimi? [Ne.] Ne, da se spoštujejo. Jaz mislim tako, ti misliš tako, jaz sem te vere, ti si te vere. Se bova prepirala? Ne, spoštovala. Spoštovati drug drugega, ponovimo to besedo: spoštovati se.

Še eno vprašanje: ali je drža sovraštva dobra? [mladi odgovorijo: Ne.] Ljubezen in služenje, to sta pravi drži. Zdaj pa vsi skupaj ponovimo: sovraštvo ne, ljubezen in služenje da. Še enkrat, nisem dobro slišal. In če se mlad človek prepira z drugim, kaj mora potem storiti? Nisem slišal. Kaj ste rekli? Vsi ponovimo: ljubezen in sprava. Nisem slišal. [Ljubezen in sprava.]

Ne vem, če v tej državi obstaja, v drugih državah je prisotno: vrstniško nasilje. Ali tukaj obstaja? Gre za odnos izživljanja nad šibkejšimi. Ker je grd, ker je debel, ker slabo hodi, vedno pa gre za slabo držo, ker izkorišča šibkost drugih. Ali tukaj na Vzhodnem Timorju obstaja vrstniško nasilje? [Ja.] Prosim, od zdaj naprej brez vrstniškega nasilja.

Dragi mladi, vi ste dediči čudovite zgodovine, ki je bila pred vami, prenašajte jo naprej. Bodite pogumni pri nadaljevanju stvari. In če se sporečete, se potem spravite. Zahvaljujem se vam za vse, kar delate za domovino, za Božje ljudstvo. In zapomnimo si to, kar nam je povedal Ilham: da se moramo imeti radi kljub vsem etničnim in verskim razlikam. Ste razumeli? Pomembna je sprava, sobivanje z vsemi razlikami. Se strinjamo?

Preden zaključim, bi vam rad dal en nasvet: Delajte hrup, delajte trušč. Moj drugi nasvet je: spoštujte in poslušajte ostarele. Prav?
Bog naj vas obilno blagoslovi, hvala za to prisotnost, hvala za petje in ples, zelo lepo. Kako je že bilo? Oprostite, pozabil sem. Katera sta bila dva nasveta? Prvi … Drugi … ? Delajte hrup, delajte trušč in spoštujte ostarele. Naj vam Bog ohranja to veselje. … Naj vas Bog blagoslovi.«