Frančišek bo odprl sveta vrata v rimskem zaporu Rebibbia
Vatican News
Datum in kraj je potrdil prefekt Dikasterija za evangelizacijo Rino Fisichella med tiskovno konferenco o jubilejnih dogodkih. Dejal je, da je že bil sprejet dogovor z italijanskim pravosodnim ministrom, s katerim bo v času svetega leta mogoče več zapornikov vključiti v programe vključevanja prek socialnih aktivnosti.
Biti znamenje upanja za zapornike
V 10. točki bule o napovedi svetega leta 2025 Spes non confundit je papež zapisal, da smo v svetem letu »poklicani biti oprijemljivo znamenje upanja za številne brate in sestre, ki živijo v težkih razmerah«. S tem misli na »zapornike, ki jim je odvzeta prostost in poleg strogosti zapora vsak dan doživljajo čustveno praznino, omejitve in v nemalo primerih tudi odsotnost spoštovanja«.
»Vladam predlagam, naj v svetem letu sprejmejo pobude, ki vračajo upanje; oblike amnestije ali oprostitve kazni, katerih namen je pomagati ljudem ponovno pridobiti zaupanje vase in v družbo; programe ponovne vključitve v skupnost, ki naj jim odgovarja konkretna zavezanost za spoštovanje zakonov.«
Papež v nadaljevanju bule spomni, da gre za »starodaven opomin, ki izhaja iz Božje besede in se z vso svojo modrostno vrednostjo ohranja v prošnji za dejanja prizanesljivosti in osvoboditve, ki dopuščajo nov začetek«, in navede Staro zavezo: »Razglasili boste petdeseto leto za sveto leto in razglasili po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem. To bo za vas jubilej in vsak se bo vrnil k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini« (3 Mz 25,10).
Določbe Mojzesove postave ponovi prerok Izaija: »Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim veselo vest ubogim, da obvežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev, da okličem leto Gospodove milosti« (Iz 61,1-2). Gre za besede, ki jih je Jezus sprejel za svoje na začetku javnega delovanja, ko je razglasil, da se je v njem dopolnilo »leto Gospodove milosti« (prim. Lk 4,18-19).
»Na vseh koncih sveta naj verniki, zlasti pa pastirji, postanejo razlagalci teh zahtev in naj v en glas pogumno zahtevajo dostojne razmere za tiste, ki so v zaporih, spoštovanje človekovih pravic in predvsem odpravo smrtne kazni, ukrepa, ki je nasproten krščanski veri in ki uničuje vsako upanje na odpuščanje in prenovo. Da bi zapornikom ponudili konkretno znamenje bližine, želim sam odpreti sveta vrata v enem od zaporov, da bi bila zanje simbol, ki vabi, naj v prihodnost gledajo z upanjem in prenovljeno zavzetostjo v življenju.«
Odpreti sveta vrata v zaporu predstavlja novost, saj so papeži med jubileji vedno odpirali le sveta vrata bazilike svetega Petra in ostalih treh papeških bazilik. Izjemo je papež Frančišek naredil že leta 2015, ko je med izrednim svetim letom usmiljenja odprl sveta vrata katedrale v Banguiju med svojim apostolskim potovanjem v Srednjeafriško republiko.
Rimski zapor Rebibbia je že bil kraj novosti glede na večstoletno izročilo Cerkve. Na veliki četrtek leta 2015 je sveti oče tam umil noge dvanajstim zapornikom različnih narodonosti. Letos na veliki četrtek, pa je med mašo Gospodove zadnje večerje, ki jo je prav tako daroval v Rebibbii, noge umil dvanajstim zapornicam.
