Kateheza med splošno avdienco o Svetem Duhu in zakramentu birme

Svetopisemski odlomek: Apd 8,14-17

Apostoli v Jeruzalemu so slišali, da je Samarija sprejela Božjo besedo; zato so tja poslali Petra in Janeza. Ko sta prispela tja, sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha. Zakaj Duh še ni bil prišel na nobenega izmed njih, bili so samó krščeni v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha.

Kateheza: »Mazilil nas je in nam vtisnil pečat.« Birma, zakrament Svetega Duha.

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes nadaljujemo razmišljanje o navzočnosti in delovanju Svetega duha v Cerkvi prek zakramentov.

Posvečujoče delovanje Svetega Duha prispe do nas zlasti po dveh poteh: Božji besedi in zakramentih. Med vsemi zakramenti je eden, ki je sam po sebi zakrament Svetega Duha, in ravno ob njem bi se danes rad ustavil. Gre za zakrament birme ali konfirmacije (potrditve).

V Novi zavezi je poleg krsta z vodo omenjen še en obred, in sicer polaganje rok, ki naj bi vidno in na karizmatičen način posredoval Svetega Duha s podobnimi učinki, kot so jih imeli apostoli na binkošti. Apostolska dela v zvezi s tem govorijo o pomembnem prizoru. Ko so izvedeli, da so v Samariji nekateri sprejeli Božjo besedo, so iz Jeruzalema tja poslali Petra in Janeza. »Ko sta prispela tja, sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha. Zakaj Duh še ni bil prišel na nobenega izmed njih, bili so samó krščeni v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha« (Apd 8,14-17).

K temu je treba dodati še to, kar piše sveti Pavel v drugem pismu Korinčanom: »Nas skupaj z vami utrjuje za Kristusa in nas mazili Bog, ki nam je tudi vtisnil pečat in v naša srca položil poroštvo Duha« (2 Kor 1,21-22). To je poroštvo Duha. Tema Svetega Duha, kot je »kraljevski pečat«, s katerim Kristus zaznamuje svoje ovce, je temelj nauka o »neizbrisnem značaju«, ki ga podeljuje ta obred.

Sčasoma se je obred maziljenja izoblikoval v samostojen zakrament, ki je v različnih obdobjih in obredih Cerkve dobival različne oblike in vsebine. Na tem mestu ni prostora, da bi se vračali k tej zelo zapleteni zgodovini. Kaj je zakrament svete birme v pojmovanju Cerkve, se mi zdi, da preprosto in jasno opisuje Katekizem za odrasle Italijanske škofovske konference. V njem je zapisano naslednje: »Birma je za vsakega vernika to, kar so bili binkošti za vso Cerkev. […] Birma okrepi krstno vključenost v Kristusa in Cerkev ter posvetitev preroškemu, kraljevskemu in duhovniškemu poslanstvu. Sporoča obilje darov Svetega Duha [...]. Če je torej krst zakrament rojstva, je birma zakrament rasti. Zato je prav tako zakrament pričevanja, saj je to tesno povezano z zrelostjo krščanskega življenja.«

Problem pa je, kaj storiti, da zakrament birme ne bo v praksi postal »skrajno maziljenja«, torej zakrament »odhoda« iz Cerkve, ampak zakrament začetka aktivne soudeleženosti v cerkvenem življenju. Gre za cilj, ki se ga morda zdi nemogoče doseči glede na sedanje razmere v skoraj vsej Cerkvi, vendar to še ne pomeni, da bi si morali zanj prenehati prizadevati. To ne velja za vse birmance, mlade ali odrasle, vendar je pomembno, da je tako vsaj za nekatere, ki bodo nato animatorji skupnosti.

V ta namen je lahko koristno, če nam pri pripravi na zakrament pomagajo verniki laiki, ki so se osebno srečali s Kristusom in resnično doživeli Duha. Nekateri pravijo, da so ga doživeli kot razcvet zakramenta birme, ki so ga prejeli kot mladi.

Vendar pa se to ne nanaša le na bodoče birmance, ampak se nanaša na vse nas v vsakem trenutku. Poleg potrditve in maziljenja – kot nam zagotavlja apostol Pavel – smo prejeli tudi poroštvo Duha, ki ga drugod imenuje »prvine Duha« (Rim 8,23). To poroštvo moramo »porabiti«, okusiti moramo te prvine, ne zakopati v zemljo prejete karizme in talente.

Sveti Pavel je svojega učenca Timoteja spodbujal, naj »znova razplameni Božji milostni dar, ki je v tebi po polaganju rok« (2 Tim 1,6). Uporabljeni glagol nakazuje podobo tistega, ki piha v ogenj, da bi spodbudil njegov plamen. Tu je čudovit cilj za jubilejno leto! Odstraniti pepel navade in neprizadevnosti ter postati kot nosilci bakel na olimpijskih igrah nosilci plamena Duha. Naj nam Duh pomaga narediti nekaj korakov v tej smeri!