Papež katehezo namenil Jezusovemu rojstvu in obisku pastirjev
Vatican News
Cikel katehez z naslovom »Jezus Kristus, naše upanje«, ki jim bomo prisluhnili v času jubileja, se je danes nadaljeval z razmišljanjem o Jezusovem rojstvu in pastirjih. Sveti oče predstavi zgodovinski in socialni kontekst, sredi katerega se je učlovečil Bog, ter v ospredje postavi preprostost, skromnost in ponižnost, ki zaznamujejo Jezusovo rojstvo. Prve priče tega dogodka, pa so pastirji, ki spoznajo, da se je dolgo pričakovani Mesija rodil na zelo skromnem kraju, namenjenem živalim, in rodil se je zanje. Ta novica odpre njihova srca za čudenje, slavljenje in veselo oznanjevanje.
Sveti oče, ki še vedno boleha za bronhitisom, je prebral le začetek kateheze, z branjem pa je nadaljeval Pierluigi Giroli z državnega tajništva. »S tem mojim bronhitisom še ne morem brati, upam, da bom naslednjič lahko,« je dejal.
Svetopisemski odlomek: Lk 2,10-12
Angel pa je rekel pastirjem: »Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo znamenje: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.«
Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, naše upanje«
»Rodil se vam je Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.« Jezusovo rojstvo in obisk pastirjev.
Dragi bratje in sestre!
V našem jubilejnem ciklu katehez o Jezusu, ki je naše upanje, se bomo danes ustavili ob njegovem rojstvu v Betlehemu.
Božji Sin vstopi v zgodovino tako, da postane naš tovariš na poti in začne potovati, ko je še v materinem telesu. Evangelist Luka pripoveduje, da se je Marija takoj po spočetju iz Nazareta napotila v hišo Zaharije in Elizabete. Tik pred koncem nosečnosti pa je odšla iz Nazareta v Betlehem na popis prebivalstva. Marija in Jožef se morata preseliti, da bi prišla v Judejo, sveto deželo, kjer se nahajata Jeruzalem in tempelj, in tako prideta v Betlehem, Davidovo mesto, kjer se je rodil Jožef. Dolgo pričakovani Mesija, upanje Izraela, njegovega ljudstva, Sin najvišjega Boga, dopusti, da ga popišejo in vpišejo v register, kot da bi bil navaden državljan. Podredi se odloku cesarja Avgusta, ki misli, da je gospodar vse zemlje.
Luka umesti Jezusovo rojstvo v točno določen čas in v točno določeno geografsko okolje, tako da se univerzalno in konkretno dotikata (prim. Benedikt XVI, Jezusovo otroštvo). Bog, ki prihaja v zgodovino ne ruši struktur sveta, ampak jih želi osvetliti in na novo ustvariti od znotraj.
Betlehem pomeni »hiša kruha«. Tam so se Mariji dopolnili dnevi in tam se je rodil Jezus, kruh, ki je prišel iz nebes, da bi potešil lakoto sveta (prim. Jn 6,51). Angel Gabrijel je rojstvo mesijanskega kralja napovedal v znamenju veličine: »Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo nad Jakobovo hišo vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca« (Lk 1,32-33).
Vendar pa se Jezus rodi na način, ki je za kralja povsem neobičajen. »Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, svojega prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2,6-7). Božji Sin se ni rodil v kraljevski palači, ampak v zadnjem delu hiše, v prostoru, kjer se nahajajo živali.
Luka nam tako pokaže, da Bog ne prihaja na svet z odmevnimi razglasi, ne razodeva se v hrupu, ampak svojo pot začne v ponižnosti. In kdo so prve priče tega dogodka? To so nekateri pastirji. To so ljudje z malo omike, neprijetnega vonja zaradi stalnega stika z živalmi, ki živijo na robu družbe. Vendar pa opravljajo poklic, s katerim se Bog sam daje spoznati svojemu ljudstvu (prim. 1 Mz 48,15;49,24; Ps 23,1; 80,2; Iz 40,11). Bog jih izbere za prejemnike najčudovitejše novice, ki je kdajkoli zazvenela v zgodovini: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli« (Lk 2,10-12).
Kraj, kamor gremo, da bi srečali Mesija, so jasli. Zgodi se, da po tolikem čakanju »za Odrešenika sveta, za tistega, po katerem je vse ustvarjeno (prim. Kol 1,16), ni prostora« (prim. Benedik XVI., Jezusovo otroštvo). Pastirji tako spoznajo, da se na zelo skromnem kraju, namenjenem živalim, rodi dolgo pričakovani Mesija, in rodi se zanje, da bi bil njihov Odrešenik, njihov Pastir. Ta novica odpre njihova srca za čudenje, slavljenje in veselo oznanjevanje. »Za razliko od toliko ljudi, ki nameravajo narediti še tisoč drugih stvari, pastirji postanejo prve priče bistvenega, se pravi zveličanja, ki je podarjeno. Najbolj ponižni in najbolj ubogi znajo sprejeti dogodek učlovečenja« (Apostolsko pismo Admirabile signum, 5).
Bratje in sestre, prosimo, da bi tudi mi bili sposobni čudenja in slavljenja Boga kot pastirji ter bi znali varovati to, kar nam je On zaupal: sposobnosti, karizme, našo poklicanost in ljudi, ki jih je postavil ob nas. Prosimo Gospoda, da bi znali v šibkosti prepoznati izjemno moč Boga Otroka, ki prihaja, da bi prenovil naš svet in preoblikoval naše življenje s svojim načrtom, polnim upanja za vse človeštvo.
