Msgr. Fisichella: jubilej, priložnost za prebuditev – ne le za Rim
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Oblikovati ozračje upanja in zaupanja
Kot je zapisal papež, bo prihodnje sveto leto lahko zelo pripomoglo k »ponovnemu oblikovanju ozračja upanja in zaupanja, kot znamenje ponovnega preporoda, za katerega vsi čutimo, da je nujno potreben.« Na to kaže tudi izbira gesla naslednjega rednega svetega leta, ki se glasi Romarji upanja. Sveti oče je Papeškemu svetu za pospeševanje nove evangelizacije zaupal »odgovornost, da bo našel ustrezne oblike, da se bo sveto leto lahko pripravilo in obhajalo z močno vero, živim upanjem in dejavno ljubeznijo.« Papež je poleg tega dodal, da bo kot običajno bula ob napovedi jubileja vsebovala navodila za njegovo obhajanje.
Redna sveta leta vključena v zgodovinske dogodke
Msgr. Fisichella se je v pogovoru najprej zaustavil ob dejstvu, da bo prihodnje sveto leto potekalo v času po pandemiji, ter ob papeževih besedah, da gre za priložnost za preporod:
»Ne smemo pozabiti, da bo tokratni jubilej, za razliko od jubileja 2015-2016, redni. V zgodovini Cerkve so bila redna sveta leta pogosto vključena v zgodovinske dogodke določenega časa. Pomislimo na leto 1950, ko je papež Pij XII. želel ponovno vzpostaviti ozračje zaupanja po drugi svetovni vojni; ali na leto 1975, ki si ga je Pavel VI. zamislil kot trenutek globoke enosti znotraj Cerkve po napetostih po koncilu. Potem pomislimo na leto 2000, ki je predstavljalo vstop Cerkve v tretje tisočletje njene zgodovine. S pismom, ki je bilo objavljeno 11. februarja, nam papež Frančišek jasno pravi, da smo živeli – in še vedno živimo – mesece krhkosti in strahu, v katerih smo na lastni koži občutili negotovost in žal tudi smrt. Zato moramo gledati na prihodnost ter videti, kako zastaviti prihodnja leta.«
Dar milosti, ki ima korenine v Tretji Mojzesovi knjigi
Predsednik Papeškega sveta za novo evangelizacijo je nato odgovoril na vprašanje, kaj jubilejno leto pomeni za Božje ljudstvo: »Je dar milosti. Menim, da se moramo ponovno osredotočiti na samo naravo jubileja. Njegovo obhajanje vsakih petindvajset let spominja na obdobje, ki je bilo določeno v Tretji Mojzesovi knjigi. Gre za čas spreobrnjenja, počitka; čas, ko se vstopi v globlji odnos z Bogom, s samim seboj ter s stvarstvom. Pri svetem letu je šlo vedno za to. V Tretji Mojzesovi knjigi je izrecno zapisano, da morajo ljudje, zemlja in živali počivati, lastnina pa se povrne k prvotnim gospodarjem. Jubilej je dejanje pravičnosti, lahko bi rekli, da je podobno dejanju, ko kmet preorje zemljo pred ponovno setvijo. Jubilej je prav to: prenova našega življenja, da bi lahko posejali nekaj, kar bi nam pomagalo ponovno najti zaupanje in nam omogočilo obnoviti medosebne odnose.«
Lepota stvarstva in skrb za naš skupni dom
Sveti oče je v pismu prav tako povabil h kontemplaciji lepote stvarstva ter k skrbi za naš skupni dom. Msgr. Fisichella je potrdil, da bosta tudi ta dva vidika zaznamovala potek jubilejnega leta: »Gre za tematiki, ki sta papežu Frančišku zelo pri srcu in je o njiju spregovoril v svojih okrožnicah Laudato si' in Fratelli tutti. Izstopa razsežnost romanja. Jubilej je potrebno namreč pripraviti in živeti v luči romanja, torej "hoditi peš". To ponovno pomeni poudariti stik človeka z naravo, s tem, kar ga obdaja. Zgodovina romanj nas uči, da so bila le-ta vedno trenutki velike duhovne moči, saj se na romanju človek ponovno poglobi vase. Gre za trenutke tišine, molitve, pa tudi napora, v katerih se išče pomoč drugih romarjev ter zre lepoto narave. Razsežnost romanja torej na nek način spodbuja kontemplacijo. Ko hodimo, nato prispemo do svetih vrat, da bi prestopili njihov prag ter preko tega znamenja udejanjili globoko znamenje tega, kar predstavlja jubilej.«
Priložnost za prebuditev, ne le za Rim
Jubilej 2025 bo priložnost za to, da bo Rim po pandemiji obiskalo veliko število romarjev z vsega sveta. Ob koncu intervjuja je msgr. Fisichella odgovoril na vprašanje, če je z logističnega vidika to tudi priložnost za ponovni zagon prestolnice: »Vsekakor. Ne le za mesto Rim. Romarji, ki bodo prišli, bodo prišli predvsem v Rim, vendar pa se dobro ve, da potem obiščejo tudi druga velika italijanska mesta, ki so priljubljene destinacije, povezane s kulturo, z umetnostjo in vero. Če je Rim tisti, ki se mora prvi pripraviti na sprejem, pa bi lahko rekli, da bo jubilej na nek način spravil v gibanje ves svet. Ne pozabimo, da so ta leta pandemije zelo vplivala na potovanja, na železniški, zračni in letalski promet. Vse je bilo ustavljeno ne le na področju turizma, ampak tudi na področju študijskih in službenih potovanj. Zato to jubilejno leto za Rim, za Italijo in za svet predstavlja pravo prebuditev. Gre za priložnost, da se vrnemo k običajnemu, vsakdanjemu življenju, pa tudi da ponovno odkrijemo ritem srečevanja z ljudmi. Seveda mora biti Rim prvi pripravljen za sprejem.«
