Kardinal Parolin: Kongres v Kazahstanu kot priložnost za srečanje in dialog
Andreja Červek – Vatikan
Papeževo 38. apostolsko potovanje v Kazahstan bo potekalo od 13. do 15. septembra 2022. V ospredju je udeležba na 7. kongresu voditeljev svetovnih in tradicionalnih verstev v kazahstanski prestolnici Nursultan, na katerem bo sveti oče imel tudi dva govora.
Smernice obiska: mir, bratstvo, edinost
Kardinal Parolin je pojasnil, da je kongres, ki se ga bodo udeležili verski voditelji z vseh koncev sveta, »od vsega začetka potekal po zgledu Dneva molitve za mir na svetu, ki ga je 24. januarja 2002 v Assisiju sklical papež Janez Pavel II., da bi potrdil pozitiven prispevek različnih verskih tradicij k dialogu, harmoniji in slogi med narodi«. V ta kontekst sta umeščena tudi geslo (Glasniki miru in edinosti) in logo papeževega potovanja (golob z oljčno vejico). »Smernice papeževega obiska so torej jasne,« je zatrdil kardinal ter dejal, da se osnutek sklepne izjave, ki bo izdana ob koncu Kongresa, sklicuje na dokument O človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje, ki sta ga 4. februarja 2019 v Abu Dabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Ahmad Al Tayyeb.
Vojna ni nikoli neizogiben dogodek
Mir je tudi osrednja tema dvodnevnega Kongresa, ki bo potekal 14. in 15. septembra 2022. Trenutno smo priča vojne v Ukrajini, konflikti pa so tudi v mnogih drugih državah po svetu.
»Vojna ni nikoli neizogiben dogodek,« je poudaril kardinal Parolin. »Svoj izvor ima v človekovem srcu, ki se pusti voditi nečimrnosti, napuhu, ošabnosti in pohlepu, kot so govorili cerkveni očetje. Takšno srce je otrdelo in se ne more odpreti drugim. Vojni se lahko izognemo, če naredimo korak nazaj, opustimo obtožbe, grožnje in vzroke medsebojnega nezaupanja. Na žalost sta se v današnjem času na vseh ravneh zmanjšala sposobnost poslušanja in prizadevanje za razumevanje razlogov tistih, ki mislijo drugače od nas. Zato upam, da bo naslednji kongres v Kazahstanu priložnost za srečanje in dialog. Če parafraziramo Pija XII., je dobro, da se spomnimo, da uspeh ni nikoli izključen, če razpravljamo z dobro voljo in s spoštovanjem vzajemnih pravic.«
Redni in rodovitni diplomatski odnosi
Vatikanski državni tajnik je spregovoril še o diplomatskih odnosih med Kazahstanom in Svetim
sedežem, ki so se vzpostavili z neodvisnostjo Kazahstana leta 1991 – obstajajo torej že trideset let. Kardinal Parolin jih je opredelil kot »redni in rodovitni«. Izpostavil je, da je Sveti sedež vedno aktivno sodeloval na vseh dosedanjih Kongresih, prvi je bil organiziran leta 2003. Zastopala ga je »delegacija na visoki ravni, ki jo je vodil kardinal, tokrat pa jo bo vodil sveti oče«.
»Kazahstan je bil prva srednjeazijska država, ki je leta 1998 podpisala dvostranski sporazum s Svetim sedežem. Bila je tudi prva srednjeazijska država, ki jo je septembra 2001 obiskal papež Janez Pavel II. Sveti sedež in Kazahstan še naprej sodelujeta. To dokazuje dejstvo, da sta bila med nedavnim obiskom podpredsednika vlade in ministra za zunanje zadeve Mukhtarja Tileuberdija v Vatikanu podpisana memorandum o soglasju med Kazahstanskim univerzitetnim medicinskim centrom in pediatrično bolnišnico Bambino Gesù ter memorandum o soglasju med Inštitutom za orientalske študije R. B. Sulejmanova ter vatikansko knjižnico in arhivom. Letos mineva 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov. Ob tej priložnosti in v povezavi z obiskom papeža Frančiška se pričakuje podpis dodatnega sporazuma o izdaji vizumov in dovoljenj za prebivanje tujim misijonarjem, ki delujejo v Kazahstanu.«
Papežev obisk je spodbuda majhni katoliški skupnosti
Ob koncu je kardinal Parolin spregovoril še o katoliški skupnosti v Kazahstanu, ki predstavlja slab odstotek od 19 milijonov prebivalcev Kazahstana. Velika večina je namreč muslimanske vere (70 %), med kristjani (26 %) pa so večinoma pravoslavni. Sicer pa je uradno registriranih 18 verskih skupnosti. Papežev obisk majhni katoliški skupnosti zagotovo prinaša upanje.
Parolin je izpostavil, da obisk v Kazahstanu vključuje tudi dogodke, ki so namenjeni posebej katoliški skupnosti, kot sta obhajanje svete maše v sredo na ploščadi Expo v Nursultanu ter srečanje s škofi, duhovniki, posvečenimi osebami, semeniščniki in pastoralnimi delavci, ki bo potekalo v katedrali Matere Božje nenehne pomoči. »Katoliška Cerkev je zelo cenjena in zastopana v izjemno raznoliki versko-kulturni panorami, v kateri predstavlja majhno, a pomembno stvarnost. Papeževa navzočnost in njegove besede jo bodo gotovo spodbudile, da se obnovi v veri, upanju in ljubezni, da nadaljuje svoje poslanstvo pričevanja po zgledu številnih pričevalcev iz preteklosti, kot so blaženi Władysław Bukowiński, blaženi Alexis Zaryckyj in blaženi škof Mykyta Budka, ter da skupaj z drugimi verskimi skupinami prispeva h gradnji združene, složne in mirne družbe.«