»Jubilej je kultura«: glasba, filmi, razstave v pripravi na sveto leto 2025

Vatican News

Kot je na začetku novinarske konference spomnil msgr. Rino Fisichella, proprefekt Dikasterija za evangelizacijo, je papež Frančišek v pismu, s katerim je februarja leta 2022 temu Dikasteriju zaupal organizacijo svetega leta, zapisal, da je »jubilej v življenju Cerkve vedno predstavljal dogodek, ki ima velik duhovni, cerkveni in družben pomen.« Bula o razglasitvi jubilejnega leta 2025, ki bo potekalo pod geslom »Romarji upanja«, bo objavljena 9. maja, na praznik Gospodovega vnebohoda.

Ob tem je msgr. Fisichella poudaril, da je upanje lastno vsem ljudem: »Vsi upajo, nihče ni izključen. Izkušnja upanja je ukoreninjena v srcu vsakega človeka. Upanje prav tako preučujejo različne vede: od literature do psihiatrije; od sociologije do filozofije in teologije.« Potreba po izražanju upanja po proprefektovih besedah »združuje vsa znanja ter človeštvo bolj vključuje v proces napredka in blaginje«.

Večkrat je bilo poudarjeno, da ima jubilej predvsem globoko duhovno vrednost. Kot je zapisal papež Frančišek, se »bliža prvih petindvajset let 21. stoletja in poklicani smo, da poskrbimo za pripravo, ki bo krščanskemu ljudstvu omogočila doživeti sveto leto v vsem njegovem pastoralnem bogastvu«. Msgr. Fisichella je ob tem pojasnil, da pastoralna razsežnost svetega leta ni omejena zgolj na izkušnjo molitve, ampak zajema tudi duhovno komponento celotne osebe in vsakega človeka. Dikasterij se je zato odločil vključiti tudi kulturno področje, ki se po svoji naravi »razširi na vse ljudi in postane resnično sredstvo za izmenjavo vrednot, ki so še pred vero«.

V naslednjih mesecih trije koncerti

Kulturni dogodki, ki jih Dikasterij organizira v svetem letu 2025, so brezplačni in bodo potekali pod geslom »Jubilej je kultura«. Natančen program bo objavljen v mesecu maju, na novinarski konferenci pa je msgr. Fisichella predstavil tri koncerte, ki so predvideni v naslednjih mesecih: v nedeljo, 28. aprila 2024, bo ob 17.30 v cerkvi sv. Ignacija glasbena zasedba »Musici del Gran Principe« iz Firenc izvedla Händlov oratorij Mesija iz leta 1741. Gre za dobro znano delo, ki pa ni vedno izvedeno v celoti. Drugi koncert bo potekal 3. novembra 2024 ob 18. uri v avditoriju na Ulici sprave: orkester Narodne akademije svete Cecilije bo izvedel Peto simfonijo Dimitrija Šostakoviča iz leta 1937, ki je širši javnosti malo znana, a preseneča s svojo intenzivno dramatičnostjo. Tretji dogodek pa bo potekal v bližini odprtja svetih vrat. V cerkvi svetega Ignacija bo 22. decembra 2024 ob 18. uri zbor Sikstinska kapela izvedel nekatere polifonske skladbe Palestrine, Perosija in Bartoluccija.

Filmski festival o obrazih upanja

Msgr. Dario Edoardo Viganò, podkancler Papeške akademije znanosti in Papeške akademije družbenih znanosti, je predstavil filmski festival z naslovom »Obrazi in protiobrazi upanja«, ki se bo začel 14. aprila v rimskem kinu Cinema delle Province s filmom iz leta 1945 Nebeška vrata (La porta del cielo; Vittorio De Sica in Cesare Zavattini), ki pripoveduje o romanju bolnikov v svetišče v Loretu. Snemanje je potekalo od marca do junija leta 1944, med nacistično-fašistično okupacijo italijanske prestolnice, in sicer v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja. Pri njem je sodeloval tudi Giovanni Battista Montini, bodoči papež Pavel VI., takratni namestnik za splošne zadeve na državnem tajništvu. Po Viganojevih besedah je Montini večkrat obiskal prizorišče snemanja filma, kar kaže na »posebno pozornost Svetega sedeža«.
Na ogled bo še deset drugih filmov: štirje iz leta 2023, ostali pa so bili predvajani v kinodvoranah med letoma 2002 in 2016. Festival se bo zaključil s filmom Prepovedani Kristus (Cristo proibito) iz leta 1951.

Razstava ikon kot sporočilo miru

Duhovnik Alessio Geretti, zunanji sodelavec Dikasterija za evangelizacijo, pa je predstavil razstavo ikon, ki bo konec letošnjega leta na ogled v zakristiji cerkve svete Neže v središču Rima. Gre za dvajset del ruske, ukrajinske in sirske tradicije, pri omenjenem projektu pa sodelujejo tudi Vatikanski muzeji.

Poklon Dalìju in Chagallu. »100 jaslic v Vatikanu«

Ob tem je omenil, da pripravljajo tudi dogodka, s katerima se nameravajo pokloniti umetnikoma Salvadorju Dalìju in Marcu Chagallu. Glede razstave »100 jaslic v Vatikanu«, ki si jo je lani ogledalo več kot 280.000 obiskovalcev, pa je Geretti povedal, da jo bodo letos organizirali v sodelovanju z rimsko občino.