Kateheza med splošno avdienco: Evangelij je veselo oznanilo

Svetopisemski odlomek: Lk 2,8-11

V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.«

Kateheza: Oznanjevanje je veselje

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Potem ko smo se srečali z različnimi pričevalci oznanjevanja evangelija, predlagam povzetek tega cikla katehez o apostolski gorečnosti v štirih točkah, ki se navdihujejo pri apostolski spodbudi Evangelii gaudium, ki je izšla pred desetimi leti. Prva od štirih točk, ki jo bomo obravnavali danes, se nanaša na držo, od katere je odvisno bistvo evangelizacijskega delovanja: to je veselje. Krščansko sporočilo, kot smo slišali iz angelovih besed, namenjenih pastirjem, je oznanilo »velikega veselja« (Lk 2,10). Kaj je razlog zanj? Dobra novica, presenečenje, lep dogodek? Veliko več: je Oseba, Jezus. Jezus je veselje. On je Bog, ki je postal človek in je prišel med nas. Dragi bratje in sestre, vprašanje torej ni ali ga oznanjamo, ampak kako ga oznanjamo. In ta »kako« je veselje. Ali oznanjamo Jezusa z veseljem ali pa ga ne oznanjamo, kajti noben drug način oznanjevanja ne more prinesti resnične Jezusove stvarnosti.

Zato nezadovoljen in žalosten kristjan, ali še huje, užaljen in jezljiv kristjan ni verodostojen. Govoril bo o Jezusu, vendar mu nihče ne bo verjel! Bistveno je, da pazimo na svoja čustva.

Evangelizacija deluje zastonjsko, ker izhaja iz polnosti, ne iz pritiska. In ko se evangelizira na podlagi ideologij, to ni evangelizacija, to ni evangelij. Evangelij ni ideologija: evangelij je oznanilo, oznanilo veselja. Vse ideologije so hladne. Evangelij pa ima toplino veselja. Ideologije se ne znajo nasmehniti, evangelij pa je nasmeh, zaradi njega se nasmehneš, ker se z dobro novico dotakne tvoje duše.

Jezusovo rojstvo je tako v zgodovini kot v življenju načelo veselja. Pomislite, kaj se je zgodilo učencema na poti v Emavs, ki od veselja nista mogla verjeti; in ostali učenci, ko se jim je Jezus prikazal v sobi zadnje večerje, od veselja niso mogli verjeti. Veselje, da je Jezus vstal. Srečanje z Jezusom ti vedno prinese veselje. In če se to ne zgodi, to ni pravo srečanje z Jezusom.

In to, kar Jezus stori z učenci, nam pove, da so prvi, ki jih je treba evangelizirati, učenci. Prvi, ki jih je treba evangelizirati, smo mi, kristjani. In to je zelo pomembno.

Pogreznjeni v današnje hitro in zmedeno okolje, se lahko tudi nam zgodi, da živimo vero z rahlim občutkom odpovedi, prepričani, da se evangelija ne sliši več in da si ga ni več vredno prizadevati oznanjati. Morda nas celo mika zamisel, da bi pustili »druge«, da gredo svojo pot. A ravno to je trenutek, da se vrnemo k evangeliju in odkrijemo, da je Kristus »vedno mlad in je vedno stalen vir novosti« (Evangelii gaudium, 11).

Tako se, kot sta se učenca iz Emavsa, vrnemo v vsakdanje življenje z zagonom tistega, ki je našel zaklad. Bila sta vesela, ker sta našla Jezusa, ki je spremenil njuno življenje. In odkrijemo, da je človeštvo polno bratov in sester, ki čakajo na besedo upanja. Evangelij se pričakuje tudi danes. Današnji človek je kot človek vseh časov: potrebuje Jezusa. Potrebuje ga tudi civilizacija programiranega neverovanja in institucionalizirane sekularnosti. Še posebej družba, ki pušča zapuščene prostore z verskim smislom, potrebuje Jezusa. To je ugoden trenutek za oznanjevanje Jezusa.

Zato bi rad vsem še enkrat ponovil: veselje evangelija napolni srce in celotno življenje vseh, ki se srečajo z Jezusom. Tisti, ki se pustijo rešiti Njemu, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine in osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rodi veselje. Tega ne pozabimo. Če kdo med nami ne zaznava tega veselja, naj se vpraša, ali je našel Jezusa. Gre za notranje veselje. Evangelij gre vedno po poti veselja, to je pomembno oznanilo. Vsakega kristjana, kjer koli že je, vabim, naj danes obnovi svoje srečanje z Jezusom Kristusom. Vsak naj si danes vzame nekaj časa in pomisli: »Jezus, ti si v meni: vsak dan te želim srečati. Ti si Oseba, ne ideja; Ti si tovariš na poti, ne program. Ti si ljubezen, ki rešuje mnoge težave. Ti si začetek evangelizacije. Ti, Jezus, si vir veselja. Amen.«