Sveti oče mladim: Vstani in pojdi, pobarvaj ulice življenja z evangelijem

Vatican News

Vsi smo ljubljeni Božji otroci

Na začetku svojega nagovora je papež Frančišek mlade spomnil na velik dar, ki smo ga vsi prejeli: to, da smo ljubljeni Božji otroci, poklicani, da bi pričevali in živeli njegovo veselje. Da bi mogli v življenju vedno znova zajemati to lepoto, je sveti oče mladim predlagal dva praktična glagola, ki sta bila značilna tudi za Marijo: da bi razširila Gospodovo veselje in pomagala sorodnici, ki je potrebovala njeno pomoč, je »vstala in šla« (Lk 1,39). Vstati in iti.

Za Boga nisi digitalni profil, ampak otrok

»Najprej, vstati. Vstati s tal, ker smo ustvarjeni za nebesa. Dvigniti se iz žalosti, da bi pogled usmerili kvišku. Vstati, da bi spričo življenja stali na nogah, ne pa sedeli na kavču. Vstati, da bi Gospodu, ki verjame v nas, rekli: "Tukaj sem!". Vstati, da bi sprejeli sebe kot dar, da bi spoznali predvsem to, da smo dragoceni in nenadomestljivi. Vsak izmed nas je lep in ima v sebi lep zaklad, ki ga lahko podeli in podari drugim. … Ko se zjutraj zbudiš, je to prvi korak, ki ga moraš storiti: vstani iz postelje in se sprejmi kot dar. Vstani in preden se lotiš stvari, ki jih moraš narediti, prepoznaj, kdo si, in se zahvali Gospodu. Lahko mu rečeš: "Moj Bog, hvala za življenje. Moj Bog, daj, da se zaljubim v svoje življenje." … Zatem zmoli očenaš, kjer je prva beseda ključ do veselja: rečeš "Oče" in se prepoznaš kot ljubljeni sin, kot ljubljena hči. Zapomni si, da za Boga nisi digitalni profil, ampak otrok; da imaš Očeta v nebesih in da si zato otrok nebes«. Papež je spomnil, da to ni nekaj romantičnega, ampak je resničnost, ki jo moramo odkrivati v svojem življenju: ne v knjigah, ampak v svojem življenju.

Dopustiti, da nas Gospod ponovno dvigne

Kljub temu pa se po besedah svetega očeta pogosto znajdemo »v boju z negativno gravitacijsko silo, ki nas pobije, z utesnjujočo inercijo, ki želi, da bi vse videli sivo«. Mlade je povabil, naj ne pozabijo, da je za to, da bi lahko vstali, potrebno predvsem dopustiti, da nas Gospod ponovno dvigne: »Pustiti, da nas za roko prime Gospod, ki nikoli ne razočara tistega, ki Mu zaupa, ki vedno dviguje in odpušča. Morda boš rekel, da tega nisi sposoben, da se čutiš krhkega, šibkega, grešnika, da pogosto padeš! Toda kadar se tako počutiš, prosim, zamenjaj "okvir": ne glej s svojimi očmi, ampak pomisli na pogled, s katerim te gleda Bog. Kaj stori On, ko narediš napako in padeš? Je tam, poleg tebe in se ti smehlja, pripravljen te je prijeti za roko in te dvigniti. To je zelo lepo: vedno je tam, da te dvigne. … Ne verjameš? Odpri evangelij in poglej, kaj je storil s Petrom, z Marijo Magdaleno, Zahejem, s številnimi drugimi: z njihovimi šibkostmi je storil čudovite stvari. Gospod z našo šibkostjo dela čudovite stvari.« Ob tem je papež Frančišek mladim svetoval, naj vedno s seboj nosijo žepni evangelij, ga večkrat odprejo in preberejo kratek odlomek.

Brez strahu pojdi proti toku: vzemi življenje v svoje roke

V nadaljevanju jih je spomnil, da je po tem, ko ponovno vstanemo, naša naloga, da ostanemo pokonci: tudi takrat, ko se nam zahoče, da bi se usedli. 

To po papeževih besedah ni lahko, vendar pa je skrivnost velikih dosežkov stanovitnost. »Danes se živi hitra čustva, trenutne občutke, instinkte, ki trajajo samo nekaj trenutkov. Vendar se tako ne pride daleč. Športni šampioni, pa tudi umetniki in znanstveniki kažejo, da velikih ciljev ni mogoče doseči v trenutku, vse in takoj. In če to velja za šport, umetnost in kulturo, še toliko bolj velja za tisto, kar je v življenju najpomembnejše. Kaj je tisto, kar šteje v življenju? Ljubezen, vera. In da bi rasli v veri in ljubezni, moramo biti stanovitni in iti vedno naprej. Tukaj pa obstaja nevarnost, da vse prepustimo improvizaciji: molim, če se mi ljubi, grem k maši, kadar hočem, delam dobro, če se mi zahoče ... To ne prinaša rezultatov: potrebno je vztrajati, dan za dnem. In to skupaj, saj nam to pomaga iti naprej. Skupaj: "naredi sam" pri velikih stvareh ne deluje. Zato vam pravim: ne izolirajte se, iščite druge, skupaj doživite izkušnjo Boga, hodite po skupinskih poteh, ne da bi se naveličali.« Sveti oče je mlade spodbudil, naj se ne bojijo iti proti toku, tudi kadar so vsi okrog njih zatopljeni v svoje mobilne telefone, prilepljeni na družabna omrežja in video igrice. »Brez strahu pojdi proti toku: vzemi življenje v svoje roke, tvegaj; ugasni televizijo in odpri evangelij, pusti mobilni telefon in se srečuj z ljudmi! Mobilni telefon je zelo uporaben, za komunikacijo je koristen, vendar bodi pozoren, če ti mobilni telefon preprečuje, da bi se srečal z ljudmi. Uporabljaj mobilni telefon, to je dobro, vendar pa srečuj ljudi! Saj veš, kaj pomeni objem, poljub, stisk roke: osebe. Ne pozabi tega: uporabljaj mobilni telefon, vendar srečuj ljudi.«

Ustvarite simfonijo zastonjskosti 

»In po vstati, iti. Iti pomeni postati dar, se darovati drugim, sposobnost zaljubiti se; in to je lepo. … Pomislimo na našega Očeta, ki je vse ustvaril za nas, Bog nam je vse dal: in mi, ki smo njegovi otroci, za koga ustvarjamo kaj lepega? Ali živimo potopljeni v izdelke, ki jih je ustvaril človek in zaradi njih izgubljamo čut za občudovanje lepote, ki nas obdaja? In vendar nas stvarstvo vabi, naj bomo tudi mi ustvarjalci lepote. Prosim, ne pozabite tega: biti ustvarjalci lepote in ustvariti nekaj, česar prej ni bilo. To je lepo! In ko boste poročeni in boste imeli sina ali hčer, boste naredili nekaj, česar prej ni bilo! In to je lepota mladosti, ko postane materinstvo ali očetovstvo: narediti nekaj, česar prej ni bilo. To je lepo. Ne bodite strokovnjaki za kompulzivno tipkanje, ampak ustvarjalci novosti! Molitev iz srca, stran, ki jo napišeš, sanje, ki jih uresničiš, gesta ljubezni do nekoga, ki ti ne more povrniti: to pomeni ustvarjati, posnemati slog Boga, ki ustvarja. To je slog zastonjskosti, s katerim se izstopi iz nihilistične logike "delam, da bi imel" in "delam, da bi zaslužil". To je potrebno – delam, da bi imel, in delam, da bi zaslužil –, vendar to ne sme biti središče tvojega življenja. Središče je zastonjskost: ustvarite simfonijo zastonjskosti v svetu, ki išče to, kar je koristno! Tedaj boste revolucionarji. Pojdite, darujte se brez strahu!«

Vstani … obarvaj svet s svojo ustvarjalnostjo!

»Mlad človek, ki želiš vzeti v roke svoje življenje, vstani! Odpri svoje srce Bogu, zahvali se mu, sprejmi svojo lepoto; zaljubi se v svoje življenje. In potem pojdi! Vstani, zaljubi se in pojdi! Pojdi ven, hodi z drugimi, išči osamljene, obarvaj svet s svojo ustvarjalnostjo, pobarvaj ulice življenja z evangelijem. Vstani in pojdi. Recimo to vsi skupaj, drug za drugega! [ponovijo: "Vstani in pojdi!"] Nisem slišal ... [glasno ponovijo: "Vstani in pojdi!"] Jezus to povabilo namenja tebi. On je mnogim ljudem, ki jim je pomagal in jih ozdravil, rekel: "Vstani in pojdi!" (prim. Lk 17,19). Prisluhni temu klicu, ponavljaj ga v sebi, ohranjaj ga v svojem srcu.«