Pri papežu delegacija ekumenskega patriarhata. Prihodnje leto 1700 let od Nicejskega koncila.

Andreja Červek – Vatikan

Papež je najprej izrazil zahvalo patriarhu Bartolomeju in svetemu sinodu ekumenskega patriarhata, da sta tudi letos v Rim poslala delegacijo ob prazniku »zavetnikov rimske Cerkve, apostolov Petra in Pavla, ki sta v tem mestu do mučeništva pričevala za svojo vero v Jezusa Kristusa«. Tradicionalna izmenjava delegacij – Sveti sedež namreč vsako leto pošlje v Fanar delegacijo za praznik apostola Andreja, Petrovega brata – je po papeževih besedah »priložnost, da doživimo veselje bratskega srečanja in pričujemo o globokih vezeh, ki povezujejo sestrski Cerkvi v Rimu in Carigradu, s trdno odločitvijo, da bomo skupaj napredovali k ponovni vzpostavitvi edinosti, h kateri nas lahko vodi le Sveti Duh, kar je občestvo v legitimni različnosti«.

Deset let od srečanja v Jeruzalemu

Ta pot približevanja in vzpostavljanja miru je dobila nov zagon s srečanjem papeža Pavla VI. in ekumenskega patriarha Atenagore, do katerega je prišlo pred šestdesetimi leti v Jeruzalemu. »Po več stoletjih medsebojne odtujenosti je bilo to srečanje znamenje velikega upanja, ki nikoli ne preneha navdihovati src in misli mnogih moških in žensk, ki danes hrepenijo, da bi z Božjo pomočjo dosegli dan, ko bomo lahko skupaj soudeleženi pri evharistični gostiji,« je dejal papež in spomnil, da sta pred desetimi leti, maja 2014, skupaj z ekumenskim patriarhom Bartolomejem romala v Jeruzalem, da bi obeležila 50. obletnico tega zgodovinskega dogodka.

»Prav tam, kjer je naš Gospod Jezus Kristus umrl, vstal od mrtvih in odšel v nebo ter kjer se je Sveti Duh prvič spustil na učence, sva ponovno potrdila svoje prizadevanje, da bomo še naprej skupaj hodili k edinosti, za katero je Gospod Kristus prosil Očeta, “da bi bili vsi eno” (Jn 17,21). Ohranjam živ in hvaležen spomin na to skupno romanje z njegovo svetostjo Bartolomejem in se zahvaljujem usmiljenemu Bogu Očetu za bratsko prijateljstvo, ki se je v teh letih razvilo med nama. Negovalo se je na številnih srečanjih, ob mnogih priložnostih konkretnega sodelovanja med katoliško in pravoslavno Cerkvijo pri vprašanjih, ki so zelo pomembna za Cerkvi in svet, kot so skrb za stvarstvo, zaščita človekovega dostojanstva in mir.«

Dialog, prisluhniti Svetemu Duhu

Papež Frančišek je želel ponoviti, kar je bilo poudarjeno ob tisti priložnosti: »Dialog med našima Cerkvama ne pomeni nikakršnega tveganja za celovitost vere; nasprotno, je zahteva, ki izhaja iz zvestobe Gospodu in nas

 vodi k vsej resnici (prim. Jn 16,13), in sicer z izmenjavo darov pod vodstvom Svetega Duha.«

Zato je spodbudil delo Mednarodne mešane komisije za teološki dialog med katoliško in pravoslavno Cerkvijo, ki se je lotila preučevanja občutljivih zgodovinskih in teoloških vprašanj. »Upam, da bodo pastirji in teologi, vključeni v ta proces, presegli zgolj akademske razprave in ubogljivo prisluhnili temu, kar Sveti Duh govori življenju Cerkve, pa tudi, da bo to, kar je bilo že preučeno in dogovorjeno, v celoti sprejeto v naših skupnostih in krajih formacije. Pri tem bo vedno in povsod prisoten odpor, vendar moramo pogumno nadaljevati pot.«

Danes nujno potrebna skupna molitev za mir

Ob spominjanju srečanja v Jeruzalemu pa ni mogoče zaobiti današnjih dramatičnih razmer v Sveti deželi. Kmalu po romanju, 8. junija 2014, sta Frančišek in Bartolomej – navzoč je bil tudi grški pravoslavn patriarh v Jeruzalema Teofil III. – v vatikanskih vrtovih sprejela takratna predsednika države Izrael in predsednika države Palestina, da bi prosili za mir v Sveti deželi, na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu.

»Deset let pozneje nam sedanja zgodovina na tragičen način kaže potrebo in nujnost skupne molitve za mir, da bi se ta vojna končala, da bi voditelji narodov in sprte strani ponovno našli pot sloge in da bi se vsi priznali kot bratje. Seveda se ta poziv k miru nanaša na vse trajajoče konflikte, še posebej na vojno, ki traja v mučeni Ukrajini,« je dejal papež.

Oznanjati Jezusa, ki je naše upanje

Nadaljeval je, da ima Cerkev »v času, ko je toliko moških in žensk ujetnikov strahu pred prihodnostjo«, nalogo,

 da vedno, povsod in vsem »oznanja Jezusa Kristusa, ki je naše upanje« (1 Tim 1,1). Kot je pojasnil, je »v skladu s starodavnim izročilom katoliške Cerkve, po katerem rimski škof vsakih petindvajset let razglasi jubilej«, prihodnje leto rzglasil za redni jubilej, ki bo imel geslo Romarji upanja. »Hvaležen vam bom,« je dodal, »če boste vi in Cerkev, ki jo zastopate, to leto milosti spremljali in podpirali s svojimi molitvami, da bo obrodilo obilo duhovnih sadov.«

1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji

Sveti oče je še spomnil, da bo leta 2025 minilo 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. »Upam, da bo spomin na ta zelo pomemben dogodek v vseh vernikih v Kristusa Gospoda okrepil voljo do skupnega pričevanja za vero in željo po večjem občestvu,« je dejal. Izrazil je veselje, da sta ekumenski patriarhat in Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani začela razmišljati o tem, kako skupaj obeležiti to obletnico. Patriarhu Bartolomeju se je zahvalil za povabilo, da bi obletnico skupaj obhajali na kraju, kjer je potekal koncil. Papež Frančišek je zatrdil, da si »srčno želi opraviti to potovanje« v Nicejo. Danes je to mesto Iznik, ki se nahaja jugozahodno od Carigrada.  

Ob koncu je sveti oče s predstavniki ekumenskega patriarhata molil očenaš ter povabil: »Zaupno izročimo naši Cerkvi priprošnji svetih bratov Petra in Andreja, naj nam Gospod omogoči hoditi po poti, ki nam jo On kaže in ki je vedno pot ljubezni, sprave in usmiljenja.«