»Znotraj Vatikana.« Kongregacija za kler
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Kongregacija za kler obstaja že stoletja
»Kongregacija za kler obstaja že stoletja. Eden izmed prvih prefektov je bil kardinal sv. Karel Boromejski, preden je bil poslan v Milano. Skrbi za začetno formacijo v bogoslovnih semeniščih in nato spremlja duhovnika pri opravljanju njegove službe.
Pomembno je, da začetna in stalna formacija nista ločeni, ampak povezani. Morda je bil v preteklosti v semeniščih poudarek predvsem na intelektualnem vidiku, na študiju. Predvsem od leta 2013 dajemo poudarek tudi človeški in pastoralni razsežnosti, tako da se bogoslovec zaveda, da se mora na svoje poslanstvo pripraviti preko celostne formacije. Pri tem so pomembni odnosi, življenje v skupnosti, večkrat se zgodi, da so kasneje odgovorni za dve ali celo tri župnije hkrati. Naučiti se morajo, kako biti duhovniki v današnjem svetu: v središču so oznanjevanje Božje besede in zakramenti. Potrebno se je naučiti, kako biti blizu družinam, spregovoriti na srce mladim, vstopiti v globine njihovega življenja; jim pomagati razumeti, da je njihov "da" Gospodu dokončen, ter jih pripraviti, da bi zmogli soočati življenje z vsemi novostmi in izzivi.«
Papeževa pozornost do duhovnikov
Kardinal Stella je zatem poudaril, da je papež Frančišek vedno zelo pozoren na duhovnike in na njihovo službo. »Nagovoril jih je ob različnih priložnostih in poudaril nekatere vidike duhovniškega življenja. Njegovo pismo duhovnikom ob 160-letnici smrti sv. Janeza Marije Vianeja je poseben dar. Na začetku se je nanje obrnil izhajajoč v prvi vrsti iz enake življenjske izkušnje. Ko beremo papeževo pismo, se zdi, da "vidi" svoje "brate duhovnike", ki "brez hrupa" zapustijo vse, da bi se posvetili služenju v skupnostih in delajo v "strelskih jarkih", izpostavljeni raznolikim situacijam vanje vsak dan in se posvečajo skrbi in spremljanju Božjega ljudstva.«
Bistvene lastnosti duhovnika
»Sveti oče torej predstavi nekatere bistvene lastnosti duhovnika. Ne govori o idealnem duhovniku, ki ne obstaja, obrača se na množico duhovnikov, ki "ob mnogih priložnostih, neopazno in požrtvovalno" sprejemajo poslanstvo kot "službo Bogu in njegovemu ljudstvu". Z oznanjevanjem evangelija, obhajanjem zakramentov in pričevanjem dejavne ljubezni pišejo "najlepše strani duhovniškega življenja." Kljub grehom in včasih celo zločinom nekaterih članov klera, o katerih sveti oče ne molči, poudarja, da obstajajo mnogi duhovniki, "ki stalno in neokrnjeno … svoje življenje spreminjajo v delo usmiljenja."«
Biti usmiljeni
Papež Frančišek pravi, da je prav usmiljenje tisto, ki je takoj za darom lastnega življenja, druga "izbrana kakovost" duhovnika, ki mu pomaga postajati podoben Kristusu Dobremu Pastirju. Gre za radostno držo, ki črpa moč v molitvi in zakramentih; se oblikuje v občestvu s škofom in sobrati, ki se udejanja v navdušenosti za oznanjevanje ter ki v vztrajnosti in "prenašanju" postane bližina "mesu trpečega brata".«
Duhovniki Magnifikata
Njen prefekt, kardinal Beniamino Stella, je v drugem delu pogovora spomnil, da papež Frančišek govori tudi o »duhovniškem pogumu«, ki ga dokument Ratio Fundamentalis Institutionis Sacerdotalis (Dar duhovniškega poklica) uvršča v okvir človeške zrelosti, ki jo morajo imeti kandidati za duhovništvo.
»Sveti oče pravi, da duhovniška služba ne vključuje imunosti za trpljenje, bolečino in celo za nerazumevanje. To so sredstva, ki jih Gospod lahko spremeni, da duhovnika bolj oblikuje po sebi – v primeru, da jih duhovnik sprejme in integrira na poti vere in molitve, na ta način ostaja pred Gospodom. "Pomanjkanje iskrenega, trpečega in v molitvi izprošenega priznanja naših meja preprečuje, da bi bila Božja milost v nas uspešnejša, kajti ne damo ji prostora, da bi izzvala tisto možno dobro, ki se vključuje v iskreno in realno pot rasti," nadaljuje papež Frančišek. Za duhovnikovo identiteto sta temeljni dve vezi: osebna, notranja in globoka z Jezusom, ter z Božjim ljudstvom.« Po mnenju kardinala Stelle bi lahko rekli, da sveti oče današnje duhovnike spodbuja, naj bodo duhovniki Magnifikata, saj jim za zgled prav tako daje Marijo z njeno hvalnico Bogu.
Duhovniška formacija traja vse življenje
Kot je zapisano v dokumentu Dar duhovniškega poklica, ki ga je Kongregacija objavila 8. decembra 2016, se duhovniška formacija začne v semenišču (takrat govorimo o začetni formaciji) in se nadaljuje vse življenje (stalna formacija). Dikasterij, ki ga vodi kardinal Stella, spremlja škofovske konference, včasih tudi posamezne škofije in semenišča, pri skrbi za celostno formacijo klera. Posebej ob obiskih ad limina se s škofi pogovorijo o tematikah, ki zadevajo to kongregacijo, največ časa namenijo semeniščem in stalni formaciji. Posebno pozornost namenjajo tudi delu za duhovne poklice. Po škofijah v ta namen spodbujajo k ustanavljanju posebnih centrov, pobudam molitve ter podpirajo škofe, ki so prvi odgovorni za poklice.
Struktura in delo
Prefekt je nato spregovoril o strukturi, delu in stroških Kongregacije za kler: »Diskasterij tvorijo raznolike osebe. Člani so nekateri kardinali, nadškofi in škofi, ki jih določi sveti oče – tako znotraj rimske kurije kot tudi z različnih koncev sveta, s čimer je zagotovljena vesoljnost. Kongregacijo vodi kardinal prefekt, kateremu pomagata dva nadškofa tajnika – eden izmed njiju je zadolžen za semenišča – ter podtajnik. Znotraj dikasterija deluje 27 duhovnikov in štirje laiki, kadar pa je potrebno, z njimi sodelujejo tudi nekateri svetovalci (teologi, kanonisti, psihologi, pravniki), tako kleriki kot laiki.«
Štirje uradi: za kler, za semenišča, upravni, za dispenze
»Delo Kongregacije za kler je razdeljeno v štiri urade. Urad za kler poleg "disciplinskih" postopkov obravnava in odgovarja na prošnje škofov in duhovnikov.
V skladu s "posebnimi pooblastili" Kongregacija lahko, ko gre za težke primere, duhovnike in diakone odslovi iz kleriškega stanu. Iz izkušnje in dela tega urada je lansko leto izšlo navodilo z naslovom »Pastoralno spreobrnjenje župnijske skupnosti v službi evangelizacijskega poslanstva Cerkve«. Urad za semenišča skrbi za spodbujanje duhovnih poklicev in podpira škofe in škofovske konference na področju formacije, predvsem v semeniščih. Prav tako je pristojen za rimske kolegije in zavode, v katerih živijo duhovniki. Upravni urad je eno izmed sredstev, preko katerih sveti oče nadzoruje upravljanje cerkvenega imetja, saj vse cerkvene dobrine spadajo "pod papeževo vrhovno oblast". Urad za dispenze skrbi za tiste klerike, ki so zapustili opravljanje svoje službe in se nameravajo spraviti z Bogom in s cerkveno skupnostjo. Dispenza, ki jo lahko podeli samo sveti oče, ni pravica, ampak milost, ki se jo podeli za vsak posamezen primer, kot znamenje usmiljenja takrat, ko se pokaže, da sta klerikova opustitev službe in izguba identitete nepovratni.«
Stroški
V stroške upravljanja so po besedah kardinala Stelle vključene plače zaposlenih in operativni stroški. Sredstva zanje dobijo iz prihodkov institucionalnih dejavnosti (odobritev odlokov v zvezi z ureditvijo cerkvenih dobrin, dispenze duhovniških in diakonskih obveznosti ter izvajanje »posebnih pooblastil«). Tečaji formacije, ki jih predlaga Dikasterij, so deloma financirani iz simboličnih prispevkov udeležencev, preostale stroške pa pokrijejo s pomočjo velikodušnosti drugih ustanov, predvsem papeške fundacije »Pomoč Cerkvi, ki trpi«.
Celibat
Prefekt Kongregacije za kler je nato odgovoril na vprašanje glede celibata duhovnikov, ki se pogosto pojavlja v središču razprav.
Dejal je, da se mu veliko pozornosti posveča tudi zato, ker je »znamenje, ki se mu nasprotuje«, saj ni v skladu s posvetno miselnostjo – podobno kot zvestoba v zakonu, ki je neločljiv in odprt življenju. Papeži v preteklem stoletju so tudi v časih, ki niso bili lahki, vedno znova poudarjali in utemeljevali vrednost celibata kot popolne podaritve Bogu in posledično kot prostor svobode za opravljanje duhovniške službe. Tudi papež Frančišek je to že večkrat poudaril in Kongregacija se prav tako posveča nenehnemu študiju z namenom, da bi bila odločitev za celibat razumljena kot pristna, pa tudi aktualna. Zaključke predstavijo na različnih predavanjih in tečajih, ki jih organizira Dikasterij, ter jih delijo s škofovskimi konferencami, formatorji v semeniščih ter z univerzami. Eden izmed ključnih vidikov je po besedah kardinala Stelle formacija za duhovniški celibat. »Ta ne sme biti omejena le na čas v semenišču, ampak se mora nadaljevati vse življenje. Duhovniki morajo namreč neprenehoma obnavljati zavedanje, da so "ukoreninjeni v Kristusu Ženinu in popolnoma posvečeni služenju Božjemu ljudstvu", s čimer razumevajo celibat "kot poseben Božji dar".«
