»Znotraj Vatikana.« Uprava premoženja apostolskega sedeža (APSA)

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Spremembe na področju upravljanja sredstev

Najprej se je zaustavil ob razlogih za centralizacijo ekonomskega upravljanja, ki jo je želel papež Frančišek. Julija leta 2016 je izdal motu proprij, s katerim je na novo določil vlogo Uprave premoženja Svetega sedeža. Po besedah msgr. Galantina je to le zadnji del veliko širšega in pomembnega procesa, ki se je začel že v času pontifikata Benedikta XVI. Gre za proces racionalizacije, katerega cilj sta transparentnost in nadzor nad vsem, kar je povezano z vodenjem in upravljanjem sredstev Svetega sedeža. V nadzor so vključeni vsi sektorji, kar je po Galantinovem mnenju najmanj, kar se lahko naredi zato, da bi imeli upravo, ki bo zanesljiva in verodostojna – »in to povsod, tudi v Vatikanu,« je dodal.

Papež spodbuja k spremembi miselnosti

»Posredi je sprememba miselnosti, h kateri spodbuja papež Frančišek. Gre za spremembo, ki jo je vedno težko doseči hitro in skupaj – na kateremkoli področju in v katerikoli strukturi,« je poudaril predsednik Uprave premoženja apostolskega sedeža. Ob tem je dodal, da kaže, da uvedeni postopki vodijo v pravo smer. Spomnil je na objavo zakona o javnih naročilih, ki skupaj z motu proprijem določa konkretna dejanja in izbire; na ustanovitev Komisije za pridržane zadeve ter na postopke za dejanja izredne uprave. Poleg tega je bila sprejeta tudi odločitev glede centralizacije naložb ter opredelitve jasnih postopkov, ki omogočajo sledljivost, transparentnost in nadzor. »Pot je dolga, a z Gospodovo pomočjo in v dobro Cerkve mislimo, da bomo uspeli,« je še dejal škof Galantino.

Vhod v prostore Apse

Motu proprij iz leta 2020

V nadaljevanju pogovora se je zaustavil ob motu propriju glede nekaterih pristojnosti v ekonomskih in finančnih zadevah (december 2020), s katerim je papež Upravi premoženja apostolskega sedeža zaupal upravljanje finančnih naložb in nepremičnin, ki so v lasti državnega tajništva. Pojasnil je, da so se s tem povečale obveznosti celotnega dikasterija in sodelavcev, saj morajo vsi zagotoviti upravljanje, ki bo transparentno, kompetentno in rodovitno, tako s kvalitativnega kot tudi s kvantitativnega vidika.

Verodostojnost

»Papež od Uprave premoženja Apostolskega sedeža in vseh vatikanskih organizmov v upravnem sektorju še naprej zahteva slog, ki je zgleden in v skladu s poslanstvom Cerkve. To poudarja predvsem zato, ker sta za oznanjevanje in evangelizacijo pomembna tudi verodostojnost in ugled tistih, ki so poklicani oznanjati in pričevati evangelij. Če Cerkev ni verodostojna, bo težko drugim predala Božjo besedo, poleg tega pa je dolžna spoštovati vse zakone, ki urejajo družbeno in ekonomsko življenje.«

Nabirka Petrov novčič

Msgr. Galantino je nato podrobneje spregovoril o nabirki Petrov novčič: gre za prispevek krajevnih Cerkva, ki podpira poslanstvo svetega očeta in njegove karitativne dejavnosti. Opravljanje papeževe službe v Cerkvi in svetu terja strukture, ki jih je potrebno vzdrževati, ter ljudi, ki jih je potrebno plačati za strokovno delo, ki ga opravljajo. Cerkev podpira dejavnosti, ki so povezane z njenim poslanstvom, s pomočjo darov ter dohodkov od lastništva nepremičnin.
Stroški Svetega sedeža so povezani z materialno dobrodelnostjo, z evangelizacijo, izplačilom plač zaposlenim ter z duhovno, intelektualno in socialno karitativnostjo. Temu služijo dikasteriji: zagotavljajo občestvo Cerkve po vsem svetu, posredujejo vsebino cerkvenega učiteljstva, udejanjajo pravičnost in dela dejavne ljubezni.

Nabirka Petrov novčič je eden izmed prejemkov, ki pomagajo podpirati apostolski in karitativni vidik službe, ki jo papež izvaja preko struktur rimske kurije. Stroške njihovega delovanja – vključno s plačami za približno 5000 vatikanskih uslužbencev – krijejo z darovi, donacijami ter dohodki od lastništva nepremičnin Svetega sedeža, ki ne more računati na notranji sistem obdavčenja.

Sestanek na dikasteriju

Upravljanje z nepremičninami

Glede na to, da je upravljanje z nepremičninami Svetega sedeža pogosto tarča polemik, je msgr. Galantino osvetlil tudi ta vidik. Dejal je, da APSA v Italiji upravlja z nepremičninami v skupni velikosti približno 1,5 milijona kvadratnih metrov, ki so v grobem razporejene na naslednji način: 14 % (površin) na prostem trgu, 8 % za subvencionirane najemnine (za zaposlene, upokojence in druge oblike pomoči), preostalih 78 % nepremičnin pa se uporablja v institucionalne namene (za šole, univerze, samostane, semenišča …).
Večino nepremičnin v Italiji predstavljajo stanovanjske stavbe (27 %), upravno-komercialno-proizvodni prostori (17 %), 45 % površin je namenjenih za šole, knjižnice, muzeje, bolnišnice, garaže in dodatne prostore, 11 % pa za ostale potrebe.

Kam gre izkupiček od najemnin?

V teh letih je bil in bo tudi v prihodnje glavni namen izboljšati usluge in učinkovitost nepremičnin ter olajšati nadzor in transparentnost izvajanja dejavnosti. Izkupiček od najemnin se delno vlaga v vzdrževanje in posodobitev stavb. Preostali znesek je namenjen za kritje stroškov Svetega sedeža, torej za papeževo poslanstvo.

Ne miselnost podjetja, ki išče dobiček

Msgr. Galantino je že večkrat poudaril, da miselnost Svetega sedeža ni miselnost podjetja, ki je usmerjeno v ustvarjanje dobička, temveč miselnost »dobrega očeta«, ki skrbno upravlja z viri v dobro celotne družine. Tako tudi proračun Svetega sedeža ni primerljiv s proračunom nekega podjetja. Po škofovih besedah bi lahko rekli, da gre za »proračun poslanstva«. Vsak dikasterij in vsaka ustanova dejansko opravlja določeno storitev. In vsaka storitev ima stroške, ne pa nujno tudi prihodkov.
»V določenih letih so bili izdatki manjši od prihodkov in tako je bilo mogoče ustvariti rezervni sklad, ki ga je do sedaj upravljalo državno tajništvo. V zadnjih letih pa možnosti, da bi v sklad dajali določeno vsoto denarja, ni bilo.«

Zaposleni med delom v knjižnici

Posledice pandemije občuti tudi Sveti sedež

Posebej leto 2020 je bilo zaznamovano s katastrofalnimi ekonomskimi posledicami zaradi pandemije covida-19, kar je imelo negativne posledice na rezultate upravljanja različnih področij dejavnosti APSE. Ta dikasterij je skušal predvsem razumeti in se soočati s posledicami tega pojava, ki vplivajo in bodo vplivale na Sveti sedež – bodisi neposredno ali posredno. Prizadeva si zlasti za nespremenjeno nadaljnje delovanje ne le APSE, ampak celotne rimske kurije.
V ta namen so že pred časom pripravili in izvedli številna zasedanja in sestanke, tako z nadrejenimi kot s strokovnjaki, da bi začeli izvajati ukrepe, postopke in rešitve, ki morajo biti funkcionalni, da bi zagotovili stabilnost v kontekstu, v katerem so žal prisotna močna znamenja nestabilnosti.

V spremenjenih socialno-ekonomskih pogojih in zahvaljujoč večji občutljivosti Cerkve glede upravljanja dobrin, ki so ji zaupane, je bila APSA povabljena, naj ponovno opredeli svoje cilje in premisli o načinih posredovanja v določenih sektorjih. Z drugimi besedami, naj se postopoma spremeni iz strukture, ki pretežno nudi storitve na zahtevo, v stvarnost, ki oblikuje predloge – tudi glede načina upravljanja premičnin in nepremičnin Svetega sedeža.

Zadnja knjiga msgr. Galantina

Sklad za katoliško zdravstvo

V nadaljevanju intervjuja je msgr. Galantino spregovoril o novoustanovljenem Skladu za katoliško zdravstvo, ki mu ga je v vodenje zaupal papež Frančišek. Gre za namensko družbo APSE, ki je povezana s Svetim sedežem, njene prednostne naloge pa so po predsednikovih besedah tiste, ki jih je v ustanovnem kirografu zapisal sveti oče: nuditi podporo katoliškim zdravstvenim ustanovam, da bi se ohranila karizma ustanoviteljev in bi ostale vključene v mrežo podobnih struktur v Cerkvi. Tako bi zagotovili storitve, ki bodo v skladu z družbenim naukom Cerkve. Pogosto gre za zdravstvene strukture z visokimi strokovnimi in znanstvenimi standardi. Preko novega sklada Sveti sedež želi zagotoviti, da bi mogli biti še naprej vsi deležni storitev, ki so jih te strukture učinkovito nudile skozi čas.

103 zaposleni

Ob koncu pa je predsednik APSE povedal, da so na dikasteriju zaposleni 103 uslužbenci, uradi in službe pa so razdeljeni na tri glavne oddelke: področje nepremičnin, področje premičnin ter druge dejavnosti.